9. tek po Kraški učni poti

V nedeljo 27. 06 2010, pa smo se zgodaj zjutraj zbrali v Semiču, da bi se pomerili v teku po Kraški učni poti.Na mesto dogajanja smo prispeli tudi "Maticki" v štiri članski zasedbi.V Semič smo prispeli med prvimi, se parkirali in dvignili štartne številke, nato pa še malce počivali.(eni seveda)

Počitek se je prilegel, saj sem se pozno ponoči vrnil iz teka na Primorskem, bil pa je to tudi moj tretji tek v treh dneh. Počitek seveda ni trajal dolgo, saj sem moral priskočiti na pomoč pri oskrbi poškodbe tekačice. Posel ni bil ravno zahteven, je pa bil precej nevaren, a se je dobro izšlo.
Še zadnji posveti in načrti pred tekmo
nato pa ogrevanje in seveda tek. Na startu se nas je zbralo kakih 150 tekačev, ki smo se zapodili po progi, ki je zame ena izmed najlepših.

Najprej dva blaga klančka po asfaltni poti, nato preko travnika na makedamsko pot. Skratka različni tereni, ki se po celotni dolžini proge menjajo in seveda rahlo razgiban teren, brez pretiranih vzponov ali spustov. 9,5 kilometrov proge poteka med travniki, po gozdu in skozi nekaj okoliških vasi. Ob sami progi se vedno zbere precej prijaznih domačinov, ki spodbujajo tekače , postrežejo z vodo in skrbijo za prijetno vzdušje.

Lepo vreme in nezahtevna proga, sta glavna krivca da se je vse skupaj odvijalo precej hitro, saj je bilo za nekatere konec že v dobre pol urice. In ko so prvi že slavili v cilju, je bilo pred mano še kak kilometer in pol poti. Pa ni bilo hudega, saj je zadnji kilometer samo v dolino in kaj kmalu sem bil na vrtu za gostilno Pezdirc, kjer je bil cilj tudi jaz in takoj za mano tudi Boštjan.

Po rahlem počitku sva se vrnila in pospremila v cilj še naše tekačice in tako smo bili vsi "maticki" v cilju. Počasi smo se odpravili proti avtu in premlevali o občutkih, počutju in rezultatih. Smo rekli, da smo za pokalčke (tu najboljši dobijo pokalčke in ne medalje) verjetno vsi "prekratki" in jih bomo gledali samo od daleč.

Vrnili smo se pod kozolec, da počakamo na objavo rezultatov

in seveda pospravimo golaž in pivo. (eno je šlo bol v tek kot drugo)

medtem smo kupili nekaj srečk, vendar brez kake večje sreče.

Tačas pa so bili objavljeni tudi že rezultati teka in ugotovili da smo se pri premlevanju malce ušteli. Za to pa je poskrbela naša Berbi, ki se je zopet povspela na stopničke in tako postala lastnica pokalčka.

Bravo Barbi za tretje mesto, vsaj negdo skrbi za uspehe v klubu, čeprav ostali tudi nismo bili prav daleč od pokalčkov. Boštjan je zasedel 4., Stane 5. in Mojca 5. mesto v skupini.