Riječka zimska liga 4. kolo

Kastav 22.01.2011

V soboto 22.01 pa smo se odpravili odteči 4. kolo Riječke lige. To je tisto kolo, ki je odpadlo zaradi "prevelikega" snega in sva ga potem v "originalu" odtekla samo jaz in Doljak. Za tokrat sva se pošalila organizatorju, da prideva odteči samo, če bo zapadel sneg. Odgovor sva dobila, da ga bojo naročili in lej ga zlomka skoraj bi res lahko zapadel.

Vsi so ta dan imeli polno obveznosti, tako da sva se napotila sama z Doljakom in ko sva se zjutraj odpravila od doma, ni kazalo da bi lahko vreme zagodlo. Sem pa tja kaka snežinka je naznanjala, da bo morda pa le kak centimeter snega. Toda kar sva se bolj bližala mejnemu prehodu, več je bilo snega na cesti in vse bolj je tudi naletaval. Tudi na sosednjem hrvaškem ni bilo nič boljše. V Delnicah ga je bilo že okoli 20 cm in še vedno je naletaval. Na trenutke sva že pomislila, da če bo tako do Rijeke, bo kolo zopet odpadlo in bova spet sama.

Pa le ni bilo tako. Ko sva prevozila prelaz Jelenje, se je pričelo obračati na bolje in ko sva dosegla avtocesto v dolini , je bilo že popolnoma brez snega. Tako je vsak dvom o odpadli ligi spuhtel in bil potrjen ko sva prispela na "startno ciljno ravnino". Prispela sva med zadnjimi, zato so bili že vsi pripravljeni in se pridno ogrevali. Malce sva pohitela, se jim pridružila in kmalu smo bili za startno črto pripravljeni za "dirko".

Nič kaj posebni pogoji, razen kanček primorske burje, katera je dajala občutek mraza, da smo lahko še bolj hitro tekli. Na startu se je zbralo kar precejšnje število tekačev in vsi smo že v začetku pričeli precej hitro. Tako nas je kakih deset tekačev teklo precej na kupu in je bila kamnita makedamska pot kar malce preozka. Je bilo potrebno kar precej pazlivosti, da nebi prišlo do kake poškodbe. Takoj ko se je pričel klanec, je bilo že vse drugače. Iz skupine je nastala dolga kača, ki se je še raztezala. Meni je malce ušla iz spomina sama proga in kar nekako sem pričakoval še en klanec, ko smo že bili na obračališču. Tu bi nas moralo pričakati dekle v vlogi sodnika in preverjati če pritečemo vsi na obračališče, vendar je bila prepočasna in smo jo tekači prehiteli že pred obračanjem.

Tudi pri vračanju nazaj in v cilj, sem imel občutek, da je vse minilo precej hitro. Ampak ni bilo ravno hitro, takšen je bil samo občutek, ura pa je pokazala realno sliko. Pogoji za tek so bili približno enaki kakor v drugem kolu, proga popolnoma ista, čas pa za dobre pol minutke slabši. Se pravi da sem zgubil občutek za hitrost in čas. Tudi nekaj mest sem izgubil glede na ostala kola, saj je prišlo tokrat nekaj mladih hitrih tekačev, ki so presenetili tudi najboljše. Tako je zmagovalec prejšnjega 5. kola pristal šele na 4. mestu. Vseeno sem bil z izidom zadovoljen. Progo sem pretekel v dobrih 22 min in pristal na 12. mestu. Tudi doljak je zdrsnil za nekaj mest in bil za polovico minutke slabši kakor prejšnjič.

Ostali člani kluba Matick se tokrat niso udeležili teka, zato pa nam je splavala po vodi možnost dobre uvrstitve v ligi kot ekipa. (morali bi teči vsaj trije) Pa nič zato, najprej je treba poskrbeti za zdravje in privatne obveznosti, šele nato je šport in rekreacija. Ni pa imela nobenih zadrškov burja in je še kar veselo poplesavala na okoli, kar ni bilo nič kaj prijetno, zato smo se po teku kar hitro razkropili.

Domov pa ni šlo ravno hitro. Vračala sva se po isti poti kakor sva prišla, tako da naju je čakal zopet sneg na cesti in pazlivost ter strpnost ni bila odveč. Ker pa pravijo da; >prazen žakelj ne stoji pokonci<, sva se odločila žakelj napolniti. Že večkrat sva opazovala mamljivi reklamni napis za okrepčevalnico v Delnicah in tokrat sva sklenila da jo obiščeva. Našla sva starejšo, nič kaj moderno nakrancljano, a lepo urejeno gostilno. Privoščila sva si veliko pizzo iz krušne peči, ki je bila okusna in je dobro teknila. Še bolj pa je poleg nje prijalo velko pivo in ko sva vse skupaj pospravila "za srajco", sva jo ubrala proti domu.