sreda, 15. junij 2011

Olimpijski tek Logatec

Logatec 12.06.2011



In še ena "delavna " nedelja, seveda za nas tekače. ( kakor da je katero drugač) Tokrat je bila težka odločitev, (glava tud) katerega teka se udeležit. Bil je namreč tek na domačih tleh in sicer tek na Gorjance, drugi pa v Logatcu, ki šteje za notranjski pokal. Glede na to, da tega drugega še nisem tekel, je "vaga" obrnila na Notranjsko.

Po težki in na 3/4 neprespani noči, sem se odpravil v smeri Notranjske. Med potjo sem še pobral Puš Sebastjana in že sva prispela v Logatec, kjer so že potekali otroški teki. Do našega teka je bilo še kar nekaj časa, malce so tudi zamujali in v miru sva se lahko pripravila na tek. Ob parkiranju je seveda najprej zapela harmonika, (vpliv pretekle noči) nato je šele sledila prijava in ogrevanje. Slednjega niti ni bila potreba, saj nas je sonček preveč ogreval in smo iskali senco.

Pa je napočil čas, ko se je šlo zares.





Tu pa se ni dalo več iskati sence, ampak je bil samo še sonček. Nekje 100 tekačev in tekačic smo stopili za startno črto, da se pomerimo na nekaj manj kot 10 km. No to daljavo smo imeli samo fantje, dekleta so imela skrajšano na 6,5 km. Proga je namreč krožna in poteka; za dekleta v dveh in za fante v treh krogih. Tako lepo zbrani, smo se zapodili v tek.



Začetek je bil precej počasen, vsaj do četrtine prvega kroga, saj kar nobeden ni hotel "potegniti" . Startali smo v industrijski coni in v prvem križišču zavili levo, nato smo se nekako pomikali v desni ovinek in mogoče malce navzgor. Nasplošno je tale prva tretina čisto malo razgibana, kar se tiče višinske razlike, celotna proga pa je tako in tako ovinkarjenje po ulicah, kjer je polno ostrih zavojev. Pa je bila za nami prva tretina prve tretine. (pa zastop če moreš) Tu smo bili še vsi tekači kar na kupu. Sem hotel že jaz naprej pa malce pospešiti, a sem se nekako zadržal zadaj.
Druga tretina kroga pa je malce bolj razgibana. Krajši za spoznanje strmejši "pukelj", ki mu sledi klančina do želežniške proge, nato pa spust v dolino nekje na isto višino kot smo začeli. V tem delu, pa so pričeli malce hitreje tisti spredaj, tako da smo v zadnjem delu že bili malce "razvlečeni".

Pa smo bili v zadnjem delu, ki je povsem ravninski in se ponaša z ostrimi zavoji in dooooooolgo ciljno ravnino. Pa ni še konec! Še dvakrat bo treba zakrožiti, čeprav bi jaz najraje kar zaključil. V drugem in tretjem krogu, so še bolj pospeševali in razlike so bile vse večje. Tudi noge so bile vse težje, pa tudi vročina je bila kar precejšnja. Organizator je poskrbel tudi za te stvari. Postavljene so bile kar tri okrepčevalnice in na dveh je bil tudi tuš, seveda kdor je hotel pod njega. Tudi jaz sem zavil štirikrat pod tuš, dvakrat pa sem ga spustil in moram reči, da kar prija takšna osvežitev. Prijalo pa je tudi ko sem tretjič zavil v ciljno ravnino, saj se je tokrat končala brez zavoja v nov krog.
V cilju je bilo že kar nekaj tekačev, med katerimi jih je nekaj še lovilo sapo, drugi pa so si že odpočili. (ali se pa niso zmatrali) Jaz sem kar rabil nekaj časa, da sem normalno zadihal. In medtem ko sem lovil sapo, sem oddal številko, prejel majčko in si postregel z sadjem in pijačo. (samo vodo, ni bil še čas za drugo)


Bil pa je čas za suha oblačila in "golico", kamor smo se odpravili z Avsenikovo skladbo. Pa še nekaj Slakovih pa od Fantov z vseh vetrov,.... Je bilo kar lušno in veselo. Nato je sledil obisk pri kuharicah, katere so postregle z nečem za pod zob. (mislim da so bili makaroni pa golaž)


Sva hotela še na pivo pred podelitvijo, pa se je vse tako hitro odvijalo, da je to opravilo ostalo za pozneje. (kar ne morem verjet)

Rezultati so bili znani in začeli so podeljevati medalje in pokale, najprej pri najmlajših.
Nadaljevali so z malce starejšimi in še malce, pa vmes nekaj deklet, pa spet fantom in tako naprej, dokler ni prišla na vrsto tudi skupina "člani B". V tej skupini nastopa tudi Puš Sebastjan, ki se je tudi tokrat odlično izkazal. Odnesel jim je najbolj žlahtno medaljo.

Pa smo prišli do skupine C v kateri se bori moja malenkost. Sem imel malce sreče, pa sem tudi jaz posegel po medalji, vendar ne tako žlahtni kakor Puš. Zasedel sem tretje mesto, katerega sem bil zeloooooooo vesel.


Slikca je pa samo tale, ke je potem "crknil" fotoaparat. Mu je zmanjkalo elektrike, pa se je "strmal" in ni hotel več slikati. Kakor koli že, podelitev se je odvijala dalje. Zanimiva je bila zopet podelitev za skupino "absolutno", v kateri je gospodič Puš zasedel tretje mesto. Bravo Sebastjan!
Podelili so pokale še najhitrejšim trem dekletom, potem pa na zasluženo pivooooo.


Seveda je bilo potrebno nazdraviti na medalje, pokalček in seveda na dober rezultat, ki sva ga dosegla oba. Za 9,8 km dolgo progo je Sebastjan potreboval samo 34:20, jaz pa sem pretekel z časom 38:08, kar je odličen rezultat. (vsaj zame)

Čas pa je tekel naprej in vzeti je bilo treba slovo od Logatca in se napotiti na Dolenjsko. Na Notranjsko se bomo še vrnili, a šele potem ko se bo dan že malce skrajšal, saj imajo dva meseca počitnic. Do takrat pa bomo tekali po Dolenjski in Primorski, da ostanemo v kondiciji.

Ni komentarjev: