Kar precej smo že prelistali koledarja, a temperature so še vedno precej visoke. Poletje se kar noče posloviti od nas. No saj je prijetno , ko je lepo toplo, vendar ni prijetno teči, ko so temperature tam čez 30°c. Pa tekači se vseeno ne damo. V soboto se nas je kar nekaj odpravilo proti Snežniku.
V planu je bil 8. Tek po polhovih stopinjah, tam nekje pod Snežnikom. Natančneje kar vas Kozarišče, ter start in cilj na jasi za gradom Snežnik. Tekaška prireditev, ki šteje za Notranjski tekaški pokal, meri pa dobrih 14, 5 km. Sama proga je speljana okoli same jase za gradom in skozi okoliške vasi v obliki nekakšne osmice. Sama proga ni preveč zahtevna, ima dva rahla klanca in dva spusta, sicer pa je ravninska. Malce je gozdnih poti, nekaj makadama, deloma pa tudi asfaltna cesta. »osmica« meri nekaj več kot 7 km, zato smo imeli na izbiro; en krog in 7,7 km, ali dva kroga in 14,6 km. Seveda je za Notranjski pokal štela le daljša proga.
Pri »Matickih« sva dva tekača, ki bova opravila »normo«, zato nisva smela manjkati, pridružilo pa se nama je še kar nekaj tekačev. Tako smo iz Novega mesta odrinili z polnim avtom. Stane za volanom, potem pa še Hermina, Sebastjan, Matej in Irena. Pridružil pa se nam je še en član, ki je dopoldan že opravil en tek in je prišel direktno, to je Doljak Edi, ki je v letošnjem letu zbral že kar krepko čez osemdeset tekaških tekem.
Pa ne samo tekem, tudi dobrih uvrstitev in medalj mu ne manjka.Medtem ko mi počivamo, se on trudi za čim boljšo uvrstitev na čim več tekih. Tako je pritekel že več medalj za klub Matick, ki tu sploh niso omenjene, zato je prav vsaj vsake toliko omeniti te podvige. V tednu nazaj je tako pritekel, ne le medaljo v skupini, pač pa tudi absolutno zmago. Bravo Edi!
Pač eni več drugi manj, vsak po svojih zmožnostih. Za Ireno je bil to prvi tek letos (vsaj mislim da je tako), sigurno pa prvi v barvah kluba Matick, kakor pa je obljubila ni tudi zadnji.
Takole zbrana druščina se je postavila na startno črto in čakala na znak.
Odjeknil je strel in množica se je pognala v boj s časom.
V začetku je kar nekaj zavojev in pa makadamska pot, zato sem malce bolj pospešil v začetku, da se izognem gužvi. V prvi ovinek sem tako pritekel prvi in še nekaj časa je ostalo tako, saj ni hotel nobeden potegniti v začetku. Šele ko smo obtekli jaso je mimo mene švignil poznejši absolutni zmagovalec, še nekaj tekačev pa na drugem kilometru. Nato je vrstni red ostal nespremenjen do zaključka prvega kroga. V prvem krogu so zaključila tudi naša dekleta, saj so se prijavile na krajšo progo, fantje pa smo nadaljevali v drugi krog.
Še nekaj jih je šmrcnilo mimo mene takoj na začetku drugega kroga, vendar sem jih nekako sledil do 10. km. Naprej so noge postajale vse težje in težje, tekači pred mano pa nekako vse bolj spredaj. Nekako v zadnjem kilometru sem zbral še nekaj moči in poskušal še kakega ujeti, a sem se lahko le približal. Tistemu pred mano celo na samo sekundo zaostanka.
Vseeno sem bil zelo zadovoljen z svojim rezultatom. Cilj je bil preteči pod uro in tako je tudi bilo. Ura se je ustavila na 59:55 v cilj pa sem pritekel kot 10.. Pred mano sta bila v cilju tudi že dva »naša« tekača. Kot drugi je pritekel Sebastjan Puš z časom 56:06 , kot četrti pa Matej Mikolič z časom 59:04 , kmalu za mano pa je pritekel še Doljak Edvard z časom 1:12:30 kot 30..
V cilju sta bile že tudi obe »naši« tekačici, ki sta nas spodbujali v zadnjih metrih ob progi. Tudi onidve sta dosegli dober rezultat. Irena Mikolič je zasedla 5. mesto med dekleti z časom 47:04, Hermina Novak pa 8. mesto z časom 50:34. Irena bi bila sigurno še malce boljša, če jo nebi v prvem kilometru eden od tekačev odrinil, pri čemer je na spolskem terenu padla. Na srečo je bil padec brez posledic in je hitro nadaljevala naprej.
Skok do avta in nazaj, pa že so bili rezultati in podelitev. Malo je manjkalo, pa bi že zamudili, saj so že na stopničke klicali Mateja in to na najvišjo stopničko.
V naslednji skupini je na vtrsto prišel Puš, ki je stopil na drugo stopničko,
V tretji pa Stane, ki je stopil tudi na drugo stopnico.
Doljaku so stopničke za malenkost ušle, kakor tudi dekletom. Edi je zasedel 5. mesto, na krajši progi, pa so podelili samo absolutnim trem. Podelili pa so tudi absolutnim zmagovalcem na daljši progi, kjer je še enkrat stopničke zasedla ista trojica.
Sledila je še malica, nato pa odhod proti domu. Mimogrede smo zavili še na stezico ki pelje okoli gradu Snežnik in se ustavili pri izviru snežne reke, ki pa je trenutno presušil. Vseeno je bilo kaj videti pri izviru. Mogoče sedaj ko ni vode še več, kot če bi izvir bil v delovanju.
Uspelo nam je narediti le nekaj fotografij, nato pa je »crknil« fotoaparat. Baterije so bile namreč prazne, brez elektrike pa seveda ne gre. Po krajšem postanku, pa smo se tudi mi odpravili »polniti baterije«, da bomo imeli moči za naslednjo tekaško prireditev.
Vrnil sem čip organizatorju, nato pa sva se podala pod prireditveni šotor. Tu so zbirali startne številke za žrebanje. Kaj če bi jih dala tudi midva, pa čeprav ni sreče pri žrebu. Pa dajva. In sva se vrnila ponje. Moja je že pristala v košu za smeti in sem jo moral izbrskati iz njega, Edi pa je svojo imel v avtu. No številke so pristale v »bobnu«, le izvlekel jih ni nobeden v času žrebanja. Pač ni bilo sreče.
Pa nismo bili sami. Z nami je bila tudi spremljevalka, ki nas je spremljala z fotoaparatom v roki.
Mesto dogajanja je bila Nova vas na Blokah, za tamkajšnjo osnovno šolo.
Ko smo opravili z prijavo in poklepetali z vsemi poznanimi tekači in tekačicami, smo se pripravili na tek.
nekateri so se ogrevali kar na soncu, katerega je bilo v izobilju, skratka vsak po svoje, kakor komu prija. In ko je prišel čas, ko so najmlajši bili v cilju, smo se postavili za črto "tastari".
Kratka proga in hitri tekači, tako ni bil nobeden preveč "osamljen". Ravno nasprotno. Vsak si je prizadeval prehiteti vsaj še enega tekača, kateri pa smo bili kar precej skupaj.
Seveda smo od avta nazaj na prizorišče prišpilali, da odženemo malce tekačev in medlje odnesemo mi.
Pa so se tekači pričeli zbirati okoli harmonike. Sem že razmišljal, da me bojo nabili, pa harmoniko v trske spremenil in sem kar malce odnehal.
Pa se niso zbirali zato, temveč so pripomogli z petjem. Je takoj lažje špilat, če je zraven dober vokal.
Tudi malce mlajši v skupini A, so bili precej hitri in tudi v tej skupini se je našel "Matick". Za absolutnim zmagovalcem je zaostal za 2,41 min, v cilj pritekel kot 9. in v svoji skupini zasedel 2. mesto, z časom 26:45.
Sledila je podelitev tretji skupini C. Tudi ti so bili kar hitri in tudi v tej se je našel "Matick". V cilj je prisopihal 10., za zmagovalcem zaostal 2,43 min, njegov čas je bil 26:47, v skupini C pa je zasedel 2. mesto.
Verjetno ni potrebno navajati, da smo bili vsi veseli in zelooooo zadovoljni. No mogoče malce manj Sebastjan, ki je imel namen ujeti zmagovalca, pa je zaenkrat to zanj še pretrd oreh. Za takšen podvig bo treba še kako dolino žgancev pojesti.
