petek, 23. september 2011

27. Int. Feldbach- Boxmark- Stadtlauf

Feldbach 18.09.2011




Seveda ni vikend popoln, če ni tekaško obarvan vsaj dvakrat. Če ni teka »doma«, se ga pa najde kje drugje, včasih pa je treba vreči »na vago«, ko je več tekov. Tokrat se je vaga nagnila proti sosednji Avstriji, kjer je potekal tek dolžine10,1 km, ki je štel za Avstrijski pokal in pokal treh dežel »CERR«. Slednjega se je lotil tudi Doljak Edvard in ga seveda tudi opravil, tokratni pa je bil zaključni, pa tudi ni smel manjkati.


In sva se odpeljala. Sprva sta se napovedala še dva tekača, a sta zaradi »poslabšanja zdravstvenega stanja« udeležbo odpovedala v zadnjem hipu. Tako sva jo ubirala sama proti Štajerski, naredila nekaj postankov za počitek, pijačo in ogled, nato pa v Radgoni zavila k sosedovim.


Kmalu sva se znašla v samem centru mesta, kjer se je vse dogajalo. Najmlajši so že veselo tekali, veliko se jih je pripravljalo na tek, nekateri pa smo opravljali formalnosti okoli prijave. Za ogrevanje sva odtekla kar nekaj ulic, ki so vključene v tek. Začela sva seveda na startu, kjer so se pognali na progo ravno tisti z malce manjšo razdaljo.


Tek je speljan v krogih po mestnih ulicah in skupina na krajši progi je odtekla enega, medtem ko smo na daljši odtekli tri kroge. Začeli smo nekaj metrov od cilja in takoj je bil zavoj v levo, pa nekaj desnih zavojev pa smo bili nazaj. Še ni bil za nami kilometer poti, ko smo tekli mimo cilja in nadaljevali ravno po ulici naprej, pred mostom zavili desno in malce vijugali po ulicah. Če je bil prvi del manj kot kilometer, je bil drugi malce več kot dva in stekli smo prvič čez cilj, za nami pa 3,4 km.


Prvič smo kar hitro zakrožili, saj so ure namerile 11:15, kar je malce prehitro za moje zmožnosti. To se je poznalo tudi v drugem krogu, ko se je čas ob zaključku kroga ustavil na 13:15. Potem pa še en krog, tokrat zadnjič. Na sedmem kilometru sta me prehitela dva tekača. Eden je bil mlajši, drugi pa je bil nekje mojih let, zato sem ga izbral za »zajca«. Nekako mi je uspelo držati njegov tempo, imel pa sem občutek, da bi ga do cilja tudi prehitel. Tuhtal sem, kje naj prehitim. Naj ga malce pred ciljem, ali že poprej. Pa sem jo ubral mimo kar eno ulico prej, ter začel pospeševat. Malce je probal sledit, pa se mu ni izšlo, jaz pa sem nadaljeval v zadnji ovinek. Sledila je še zadnja ravnina in tik pred ciljem sem v »finišu« prehitel še enega, ter zakorakal v cilj.
Vedel sem, da bo kmalu za mano tudi Edi, zato se nisem nič obiral. Popil sem kozarec vode, ter se napotil do avta, pograbil fotoaparat ter se vrnil. Imel sem prav, saj je Edi že tekel proti zadnjemu ovinku,

proti ciljni ravnini



in v cilj.

Potem pa je bil čas za okrepčilo, nato pa počasi do avta in preoblačenja.


Vrnil sem čip organizatorju, nato pa sva se podala pod prireditveni šotor. Tu so zbirali startne številke za žrebanje. Kaj če bi jih dala tudi midva, pa čeprav ni sreče pri žrebu. Pa dajva. In sva se vrnila ponje. Moja je že pristala v košu za smeti in sem jo moral izbrskati iz njega, Edi pa je svojo imel v avtu. No številke so pristale v »bobnu«, le izvlekel jih ni nobeden v času žrebanja. Pač ni bilo sreče.


V tem času so bili podani tudi rezultati.

Kralj Stanislav 13. absolutno, čas 38:36 , 4. v skupini

Doljak Edvard 46. absolutno, čas 44:28 , 2. v skupini

Sledila je podelitev medalj, med katerimi je bil tudi Edi in prejel je največjo »medaljo«. Namesto medalj na tem teku delijo steklenice vina in za drugo mesto dobiš največjo.

Potem pa se je pričela še podelitev pokalov za udeležence CERR pokala. To je bila zadnja tekma, zato so vsi z izpolnjeno udeležbo prejeli pokal. Tu so podeljevali v dveh skupinah. V eni so bili tisti, ki so odtekli vse teke, ki štejejo za ta pokal, v drugi pa tisti, ki so kakega spustili, a so normo še vedno izpolnili. V tej drugi skupini je bil tudi Edi.

Potem pa pot proti domu. Ubrala sva jo po isti poti kakor sva prišla, a sva se premislila in imela vožnjo za »spoznavajmo domovino«. Zavila sva v smeri oljčan, nato pa proti Zbelovski gori. Tu sva obiskala prijatelje, malce poklepetali in nato čez gorice naprej proti domu.
Dogovor je bil, da se še vrnemo in takrat bo na Zbelovski gori interna tekaška prireditev, kako pa bo izgledala, zapišemo ko pride čas za tek.

Ni komentarjev: