3. ParkTek, 17. 9. 2011

Tretji teden v septembru je na Dolenjskem minil v znamenju vinogradniškega praznika - trgatve. Seveda smo kot zagrizeni vinogradniki Maticki pridno opravili delo v vinogradih, a kljub temu našli tudi čas za tek.

Sobotno popoldne je bilo po dopoldanski trgatvi torej idealno za tek na domačem terenu. Pot do tokratne prireditve res ni bila dolga, saj se je ParkTek odvijal v dolenjski prestolnici - v Novem mestu. Da bi manjkali na domačem terenu, ko nas je povsod po svetu dovolj, bi bilo pa res čudno. Zato smo se izkazali, kot se za "domač" klub spodobi in se na Loki prikazali v izredno številčni sestavi. Oranžno, kamor pogledaš. :) Sploh nisem prepričana, če sem prav naštela oranžne majice, ampak mislim, da nas je bilo 11. Pohvalno.

Tek se je pričel ob 17.30, čas pa se je tokrat meril s pomočjo čipov. Uuu, luksuz za Teke Dolenjske. :) Pa smo začeli. Tokrat zaradi čipov nismo začeli na atletski progi, ampak na cesti. Tekli smo mimo gostišča na Loki (priporočam tortice in sladoled na terasi), po Župančičevem sprehajališču ob reki Krki, mimo Lastovč ob železnici do Grobelj (ta del je bil po asfaltu), potem pa po poljski cesti skoraj do Češče vasi. Malce pred začetkom vasi smo obrnili in se vrnili na izhodišče. Če vam opis krajev nič ne pove, uporabite Google maps. :)

Proga je bila zaradi merjenja s čipi krajša in ni bila dolga 10 km. To je bilo očitno že pri 1. km, ker je bil čas teka očitno prehiter. Ampak to je še bolje, je bilo vsaj prej konec. :) Proga je večino ravninska, tisto malo, kar je vzpona, je res malo - če to rečem jaz, potem je res malo, lahko verjamete. :) Zame je bilo dobro, da sem jo poznala in sem vedela, kje sem in kam še moram. Priznam, da je to lažje, kot če si kar nekje in ti tudi oznake ob poti ne morejo povedati, kakšna pot je še pred tabo.

Zaradi ravninske proge so se nekateri gnali za rekordi in rezultati, pa seveda za denarnimi nagradami. Drugi smo prišli v podporo teku na domačem terenu in pač za še eno udeležbo v pokalu. :) Zdaj bom pa poskusila sestaviti zbirko klubskih rezultatov.

Sebastjan Puš - 32.06
Matej Mikolič - 33.45
Stane Kralj - 34.49

Matjaž Pregrat 35:18
Marko Bučar - 38.42
Mirko Šuštar - 44.53
Barbara Vidic - 49.53
Matej Vidic - 49.56
Mojca Vidic - 52.59
Hermina Novak - 1.00.00

Saj vem, da sem rekla, da nas je bilo 11, ampak dveh sploh ne poznam in ker na seznamu ni zraven zapisanega kluba, sploh ne vem, kdo sta. Direktor, dodaj, prosim. :)

"Direktor" dodaja; no dodal sem enega in to Matjaža, potem pa je tekel še en Mikolič, vendar je bil prepozno na startu in ni dobil čipa, ker jih je zmanjkalo. Tekel je vseeno, vendar ni nikjer njegovega rezultata.

No, po končanem teku je Nina Petaros iz Športnega studia Nina pripravila Zumbo za vse zainteresirane. S Hermino sva šli itak tja, ker zumba je pa res ena dobra zadevščina. Tudi po 10 pretečenih km sva uspeli zamigati v latino ritmih.

Ker je na koncu zmanjkalo vode za vse udeležence, sva morali zumbo zapustiti pred zaključkom in sva se odpravili do avtomobila na preoblačenje in požirek vode - take, brez okusa ali druačne, z okusom modre frankinje. :)

Vrnili smo se nazaj na prizorišče na Loko, kjer smo dobili toplo malico ter poslušali razglasitev najboljših. Člani kluba Matick so se zopet znašli na stopničkah in sicer sta tokrat medalji domov odnesla Sebastjan in Stane. Na slikcah pa se vidi, katero žlahtnost medalje sta zaslužila.

Po podelitvi smo se odpravili kar nazaj na vinorodne griče, pogledat kletarja, če je dobro opravil svoje delo in se pripravil na naslednji dan za poslednjo letošnjo trgatev. Ugotovili smo, da je bil tudi on uspešen. :)

Aha, še ena pohvala organizatorjem, ker so uvedli eno postajo z vodo več kot lani. Hvala, prav nam je prišlo. V obe smeri. :)