6.Kros Vrtojbensko-Biljenski griči

Vertojba 18.12.2011


















Obrnili smo že koledarje, pa skoraj mesec je že okoli, jaz pa še dolgujem kar nekaj objav. Oj lenoba, lenoba, upam da ti ne bom zvest do groba, kot pravi Adi Smolar.
Pa ko smo že na začetku leta, naj vsem bralcem tehle strani zaželim eno srečno,zdravo in uspešno leto, na vseh področjih. (datumi so malce lanski, kriva pa je lenobaaaa in nihče drug)

Tako smo že kar nekaj nedelj nazaj z Doljakom zavila proti Primorski. Za spremembo je tokrat sabo vzel tudi ženo. Pa je bila v avtu skoraj neopažena, medtem ko sva midva vse povprek klepetalo o teku tako in drugače. Predno smo prispeli na prizorišče teka, je avto skrenil iz smeri in pojma nimam kje smo se vozili, prispeli pa smo v Grgar. Tu smo ostali majčkeno časa na obisku, nato pa sva se z Edijem odpeljala med Vrtojbensko Biljenske griče.

Z avtom nisva zapeljala med vinograde, ampak je ostal v Vertojbi, kjer sva tudi opravila prijavo za kros, nato pa v tekaški opremi med vinograde, kjer je že potekalo tekaško tekmovanje za mlajše skupine.

Ker je tekmovanje na različnih dolžinah, so najprej prišli na vrsto tisti na krajših razdaljah nato pa vse daljše in daljše. Odkar sem nazadnje tekal na teh krosih, so tudi malce podaljšali vse skupaj, kar nekako nisem pričakoval. Tako so kmali prišli na vrsto malce starejši, ki so se pomerili na 6 km. (včasih je bilo samo 5 km) V tej skupini je tekmoval tudi Edi.


Trije krogi med vinogradi, so bili kmalu za njimi (vsaj meni se je tako zdelo) in Edi je veselo ustavil svoj časovni stroj. Dokler so oni gazili blatne poti med vinogradi, sem nekaj trenutkov ujel v objektiv, nekaj časa pa sem izrabil za pripravo na tek.

Tako sem se kar za polovico kroga pomešal med tekače in preizkusil nagib terena z malce pospešenim korakom.


















Potem pa je napočil čas, ko smo se po blatnih strminah zapodili tudi mi.


Sicer kar zanimiva proga speljana v dva kilometerskih krogih med vinogradi, je bila tokrat kar precej težka. Težka je bila zaradi blata, ki je bilo več ali manj po celotni dolžini proge.
Sama proga pa je zelo ovinkasta, z precejšnjimi klanci in spusti, kar pa je pri tako razmočenem terenu zeloooooooo spolsko.

Ko bi bila vsaj dalša proga in nebi rabili večkrat teči po enem mestu, bi bilo takoj manj blatno, tako pa...... No mi smo imeli celo 4 kroge, čeprav smo do nekaj let nazaj imeli samo tri. Pa nič ne de, smo ravno tako pretekli vse in pa kar je najvažnejše, brez kakršnjih poškodb.

Jaz sem štirikrat zakrožil v dobrih 27. min, kar je kazalona to, da so se malce ušteli pri meritvi proge in ni daljša od sedmih kilometrov. (7.3 km)

Ko smo prihajali med vinograde, nas je prijetno spremljal topel sonček, potem pa se je skril nekamo za oblake in je postalo malce hladno. Nismo se kaj dosti obotavljali, ampak kar hitro do avta in v najdebelejšo bundo.

Pa je bila bunda le za kratek čas, saj smo se umaknili v telovadnico, kjer so ravno prikazovali, kaj zmorejo štirinožni prijatelji.

Tu je nato sledila podelitev medalj najboljšim za uvrstitev na krosu, med katerimi sem bil prejemnik tudi jaz. Uspelo se mi je namreč, za las priboriti tretje mesto, medtem ko se je Ediju nekoliko izmuznilo.

Po tej podelitvi, pa je sledila še ena podelitev, malce bolj obširna.

Vse je bilo pripravljeno za podelitev pokalov najboljšim v Primorskih pokalnih tekih. No pa ne samo pokalov, tudi praktičnih nagrad je bilo kar nekaj. Predno pa se je vse skupaj pričelo, je Frane poskrbel za glazbeni vložek, saj je nekje našel harmoniko, ta pa svojega lastnika in muzika je bila tu.

Nato pa je sledila podelitev. Kar precej pokalčkov je bilo treba podeliti, tako da je bilo potrebno vstaviti še en glazbeni vložek, predno so podelili vse. Seveda se je ob tako velikem številu pokalov našel skoraj za vse in med dobitniki sem bil tudi jaz.

Ko je prišla na vrsto skupina E, (za katera leta se tu gre bom kar izpustil) je bil na tretje mesto poklican Kralj Stanislav, z 291 točkami in udeležbo na 12 tekih. Na drugem je pristal Štor Aleš z 309. točkami, na prvem pa Kutin Andrej z 331. točkami. Edi je v svoji skupini pristal na 5. mestu, ostalih Dolenčkov pa ni bilo na seznamu.


Absolutni zmagovalci so prejeli še praktična darila, v tej skupini pa se mi je uspelo priboriti 15. mesto, kar pa tudi ni tako slabo.

Sledila je še podelitev za vse, ki smo opravili bonus tekov za Primorski pokal. Vsak je prejel darilno vrečko z majčkeno pozornostjo, da je sodeloval na tekih. Pa še ena "tekaška" za konec!

Ja pa ni bilo še konec. Sledila je splošna debata, pogostitev in domača muzika.

Seveda ne gre brez pršuta, torte in brez dobre kaplice, za nekaj muzike pa je poskrbel "Matick".

Potem pa se je bilo treba posloviti in proti domu zaviti. Pa ne ravno proti domu, saj sva morala še malce na obisk do Vojkota, kjer je bilo še nekaj veselja, v poznih nočnih urah pa proti domu.