petek, 2. december 2011

Liga Japetič

Sveta Jana 20.11.2011


Letos se je pa nabralo že kar lepo število tekov in posledica vsega tega je ta, da bom to zimo malce več počival in ne toliko tekal na okoli. Če sem lansko zimo skoraj vsak vikend odtekel enega ali dva teka, bo letos malce drugače. Tokrat sem se odločil da se udeležim samo ene lige pri sosedovih, pa še sem ter tja se bo našel kak tek. Torej letos samo liga Japetič, ki se je pričela prejšnjo nedeljo in malce več počitka.

Malce sem spraševal okoli, če bi se našel še kakšen kandidat, pa ga ni bilo. Edini ki bi se odločil za Japetiče, se je udeležil teka v Palmanovi. Ja saj se ve, to je Doljak Edi, ki se mi bo pridružil v naslednjih tekih. Tako pa sem se v mrzlo nedeljsko jutro sam počasi premikal proti Samoborskemu gorovju.



Megla, ivje in nizke temperature, pa jaz v avtu, v rahlem razmišljanju, če bom sploh našel Šumske dvore. Pa sem jih nekako, čeprav malce pozneje kakor je bilo v načrtu, a vseeno še dovolj zgodaj. Na parkirišču je bilo že kar precej udeležencev, ki so se pridno pripravljali na tek.



Na hitro sem uredil prijavo, malce poklepetal z starimi znanci, srečal še tri tekače iz Novega mesta in že se je bilo potrebno pripraviti na tek. Nizke temperature so zahtevale malce toplejša oblačila (prvič letos nadel dolge rokave, rokavice in z kapo) in pa seveda malce več ogrevanja. Na startu se nas je zbralo kar lepo število. Kar krepko čez sto tekačev, za kar pa je bil kriv "JapTrek". Na dolgo progo se nas je podalo 43, na kratko pa 72 tekačev, precej pa jih je potem nadaljevalo še mimo kontrolnih točk nazaj v dolino. Seveda smo morali v dolino vsi, vendar za nas se je tek zaključil na vrhu.



Pa je prišel čas, ko smo se zopet pognali po že znani progi. Kot vedno smo nekako leno začeli, vendar samo nekaj metrov, nato pa smo kar precej pospešili. Kmalu so bile hiške za nami, kakor tudi asfaltna cesta. Zakorakali smo po makadamski cesti proti Japetiču. V prvem delu je bilo kakor lani vse polno lovcev, ki so bili na "službenih obveznostih".



V dolini je bilo kar precej hladno. Tekači se še nismo kaj prida zagreli, sonca že tako ni nikoli v začetnem delu jarka po katerem se teče, pa še megla je bil kar gosta. Tako je bilo na določenih delih kar poledenela cesta.



Ampak je bilo kmalu bolje. Mi smo se dodobra segreli in pretekli tisti prvi del ki ni tako strm. V nadaljevanju smo se malce bolj hitro dvigali in kar smo bili višje, vse bolj je postajalo toplo. Na osmem kilometru je bila še megla, temperatura pa že kako stopinjo nad lediščem.



Postajalo je vse bolj vroče. Malce od teka nekoliko pa tudi od sončka, ki nas je pozdravil na desetem kilometru. Kar naenkrat kakor bi pritekli v drugi svet.



Nikjer ni bilo več ivja po drevju, ni bilo mraza ampak kaih 5 °nad lediščem in pa sončni žarki, ki so bili kar moteči, ko so se uprli v obraz. Je pa bilo lušno teči v tako lep dan. Žal je vsega lepega enkrat konec in tudi zadnji kilometer je bil kar hitro za nami. Pred nami se je že kazal stolp, za njim pa je planinska koča, kjer je konec teka.




In smo bili v cilju, kjer je bila kar precej gužva. Kako nebi bila, ko pa jih je pred mano v cilj priteklo več kot 70 tekačev, pa še veliko je bilo planincev, ki so si za cilj izbrali prav ta vrh. Ja no, pa nisem tekel tako slabo, skoraj vsi tekači (tisti ki so bili pred mano na vrhu) so se udeležili kratke proge, z dolge pa mi je ušel samo eden. Zmagovalec je bil na vrhu točno v 54 min, jaz pa sem imel v cilju čas 55:26.

Tudi ostali niso veliko zaostajali, vendar se nisem kaj dosti oziral nanje. Popil sem skodelico čaja, snedel nekaj slatkega in se napotil nazaj v dolino. Saj bi še malce postal na toplem sončku, pa bi se preveč ohladil in bi mi bilo potem hladno ob vračanju nazaj v dolino. Ubral sem jo kar po isti cesti kakor smo prišli in nisem uporabil bližnjice. Pa mi je bilo kmalu žal, vendar potem nisem imel več izbire. Se je vleklo po tisti dolini in kar nikakor se ni prikazala vas pred mano.

Ko sem pritekel do avta, me je že pošteno zeblo, malce sem bil pa tudi utrujen. Hitro sem zagnal motor, da se vsaj malce segreje pred odhodom, nahitro skočil v topla oblačila, ter odbrzel domov na toplo. Upam da bo naslednjič kaj bolj toplo, sicer pa je to zimska liga in se nad mrazom ni kaj pritoževat.
































Ni komentarjev: