Pa smo pričeli tudi na Dolenjskem z teki. No pričeli smo že prej, tokrat pa smo pričeli z Dolenjskimi teki , ki štejejo za pokal Dolenjskega lista. Kot je bilo že pred leti, pa potem nekaj časa ne, se je letos zopet pričel v Novem mestu. To je prireditev v starem mestnem jedru, znana kot Novomeški tek in je bila že 14. po vrsti.
Tekaško se je prestolnica obarvala okoli poldneva, ko so se pričeli otroški teki, pa za tem s teki, ki štejejo za delavske športne igre in nato še Novomeški tek.
V Novo mesto sem prispel kmalu po dvanajsti, da si malce pogledam vzdušje na Glavnem trgu, navijam za tiste najmlajše in se pripravim tako za tek DŠI kot Novomeškega. Predprijava za mene je bila že narejena in sem samo prevzel številki, opravil pa sem prijavo še za Barbi, ker naj bi prispela v zadnjem trenutku in bo malo časa.
No jaz sem imel časa več kot dovolj, tako za klepet kakor za pripravo in ogrevanje. Ogrevanja je bilo treba kar nekaj, saj je tek za DŠI kratek in hiter, pa morajo mišice že imeti delavno temperaturo, sicer bi lahko prišlo do poškodb. Potem pa se je pričelo. Vsaka skupina je tekla posebej, zato smo pridno navijali za sodelavce, v kolikor nismo bili sami na progi in v vsaki skupini je bil kakšen naš.
Fantje smo imeli tri kroge okoli Rotovža, kar je skupaj zneslo nekaj manj kot 1500 m. V vsaki skupini je bilo približno enako število tekačev in ko so nas prešteli, so nas spustili po progi.
Kratko pa hitro bi lahko rekli. Vendar ko si na progi, se tudi to vleče. V prvem krogu, ko smo bili še skoraj vsi na kupu, niti ne, potem pa se prične tisto merjenje moči in vsak meter je daljši. Seveda je odločilno tisto potem v cilju, kamor sem pritekel kot četrti in samo nekaj stotink je zmanjkalo za tretje mesto.
Ko smo vsi odtekli, je manjkalo le še nekaj časa do glavnega teka. Le še do avta, predati številko Barbari in že je bilo treba na start novomeškega teka.
Na startu se je pojavilo kar nekaj tekačev "Matickov" in nekaj takih, ki so samo občasno, pa so bili tu kakor tekači AK Krke. Poleg mene so bili tam še Silvo, Barbara, Marko in Nina in pa dva tista ki sta pa nista, to sta Sebastjan in Matjaž.
In smo se podali na pot. Najprej en mali krog, po katerem smo krožili za DŠI, nato pa malce daljšega. Tisti daljši gre preko Kandijskega mosta, pa se zavije proti Ragovemu, tam se zavije v Ragov gozd, preko Ragovega mosta nazaj v stari del mesta, še malce vijuganja med vogali hišk in že zagledaš vodnjak, za katerim je cilj.
Ampak to še ni dovolj. Treba odteči še en veliki krog, da je dosežen cilj. Na sami progi ni nekih klancev in spustov, po večini pa je podlaga asfaltna. Le v gozdu ni betonirano in bi bilo prijetno teči, če ne bi bilo kar precej blata. Pa saj prijetno je bilo in tudi vsi smo bili zadovoljni z rezultati. V ospredju sta bila tista dva, ki sta oranžna občasno in tokrat nista bila. Puš Sebastjan je v cilj pritekel kot drugi in Matjaž Pregrat kot tretji. Ja, dobro sta se odrezala! Bravo fanta!
Dobro pa smo se odrezali tudi ostali.
Kralj Stanislav 29. s časom 32:36 in 3. v skupini
Mikolič Silvo 42. s časom 33:41 in 8. v skupini
Bučar Marko 59. s časom 35:06 in 9. v skupini
Vidic Barbara 27. s časom 42:57 in 10. v skupini
Škoberne Nina 36. s časom 48:19 in 10. v skupini
Bravo mi, smo kar čedalje boljši. Čestitke vsem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar