In če se teče vsepovsod, se tudi po Dolenjski. In kateri je najlepši kraj na Dolenjskem? Novo mesto, res je. Hehe, malo lokalpatriotizma ne škodi. :) In ker je Novo mesto lepo in ima lepo reko Krko in ob njej lepo sprehajališče, je bilo edino pametno, da je Društvo novomeških študentov (DNŠ) organiziralo še en Parktek. Lani je bil tek jesenski, letos spomladanski.
Cel dan je deževalo. Kar grdo in neprijetno za tek. Ampak, če je tek v Novem mestu, potem se mora pokazat sonček. In se je! :) Ne sicer takoj, ampak za tapočasne rekreativne tekače ga je bilo tudi na progi že nekaj.
No, da začnem na začetku ... na Loki so se okoli pol petih popoldne že zbirali znani tekaški obrazi - znani za tiste, ki se udeležujemo Tekov Dolenjske. Prijava v šotoru na Loki in preoblačenje pri avtomobilih pri Tušu ... zdaj že stalnica za Parktek. Ko sem se od avtomobila vračala proti startu/cilju, je bilo prav lepo videt cel kup oranžnih Matickov, ki so se že pridno ogrevali.
Ob 17.00 smo se pognali na 10 km progo (kasneje se je izkazalo, da je bila krajša, ampak pustimo detajle). :) Nekateri so se dobesedno pognali, spet drugi smo razmišljali, da je 10 km kar precej, če smo pred tem cel mesec lenarili. Ampak tekli smo vsi.
Proga je lepa, dokaj ravna, vzponi so minimalni, reka Krka te spremlja, okrepčevalnice so na primernih mestih, teren mi je dobro poznan. Vedela sem, koliko še in kje bo treba več moči, pa kje je treba stisnit vse moči in tako naprej.
Skoraj me je zadela kap, ko sem lepo turistično tekla proti Grobljam in zagledala prvega, ki se je že vračal. Pa drugega (uuu, Matick), pa tretjega in vse do desetega (šef Matick). Šele takrat sem prišla na makedam. Uf, razmišljala sem, če sem res tako grozno počasna, ker po navadi sem prve srečala nekje sredi njiv na makedamu. Odločila sem se, da so pač fantje toliko hitrejši in nikakor jaz počasnejša. :) Ko sem bila že malce utrujena, sem sicer sprejela kompromis, da verjetno vsakega malo.
No, pa sem že obrnila in imela še manj kot pol do konca. In je kar šlo. Malo misli v glavo, malo iz nje, pa je korak lažji. Hecno je, ko tečeš po dobro znani progi in točno veš, katero pesem lahko odpoješ na določenem delu, da je tvoj ritem še vedno dokaj dober. Hehe, stavim, da tisti zmagovalci nimajo časa prepevat na progi. So prehitro konec.
OK, sej vem, da nakladam. :) Se pozna, da že dolgo nisem pisala. :) Skratka, prišli smo do konca, posijal je sonček in vseh 85 tekačev, ki se nismo ustrašili dežja, se je okrepčalo z makarončki. Ogledali smo si rezultate in si lahko čestitali. Naj vam povem zgodbo o našem uspehu še v številkah:
2. Sebastjan Puš (29.28) 1. v C
7. Franci Menič (32.18) 2. v E
9. Stanislav Kralj (33.29) 3. v E
25. Silvo Mikolič (36.39) 8. v F
43. Andrej Lukšič (40.15) 7. v D
66. Vesna Oražem (46.02) 5. v C
69. Barbara Vidic (46.34) 2. v B
83. Mojca Vidic (53.41) 3. v D
84. Miro Šuštar (53.42) 11. v I
Kar lep kupček se nas je nabral. In od 9 prijavljenih Matickov smo domov odnesli kar 5 medalj. Wiiii, bravo mi!
Parktek, se vidimo na kakšnem treningu, na tazaresnem teku pa naslednje leto. Parktek je res fajn, priporočam. :)
1 komentar:
Hvala Barbi, si mi prišparala malce tipkanja, pa še lepo si to skomponirala.
Objavite komentar