Pa recimo nekaj še o domačih tekmah, ki so tudi že kar nekaj časa za nami.
Nedeljsko jutro je bilo kar naporno. Seveda ne za vse, ampak zame je bilo. V zgodnjih urah sem namreč prikolovratil iz teka v Avstriji, odspal nekaj uric in že je bilo treba na pot. Z težavo sem se zvlekel iz tople postelje, še posebej zato, ker je bilo zunaj pasje vreme. Ampak ni druge. Če je zmenjeno za tek, je treba vzeti pot pod noge.
Kar nekaj se nas je odpravilo na ta tek, kljub slabemu vremenu. Kot je že v navadi za ta tek, si privoščimo šoferja in seveda malce večje vozilo. Zbrali smo se tako kot vedno na Prepihu in jo nato mahnili čez Vahto na sončno stran gorjancev, ki pa žal tokrat ni bila sončna. Malce sem dremal, malce je bilo heca, pa smo hitro prispeli do G žage kjer naj bi bil start. No vsaj meni se je zdelo hitro, čeprav v resnici ni bilo tako hitro in smo prispeli tja že skoraj pozno.
Kar nekaj tekačev je že bilo pripravljenih, nekaj se nas je še moralo prijaviti, nekateri so tudi še prihajali, vsi pa smo se stiskali pod dežniki, napušči, v avtomobilih,..... Pač kjer je kateri našel malce zatočišča pred dežjem. Tudi oblečeni smo bili precej različno. Od kratkih majčk, pa vse do dežnih plaščev in debelih dolgih rokavov. Ko smo bili vsi nared za tek, se je kombi odpeljal proti cilju, da nas tam počaka in da tačas odteče tudi eden od mlajših tekačev "Maticka". Pa bi se tudi jaz najraje odpeljal kar z kombijem, saj je bilo vreme vse prej kot naklonjeno tekačem, pa še spanec me je kar lepo božal po očeh.
Kmalu je bil znak za začetek in pognali smo se v dolino. Teoretično je bilo pred nami 14 km spusta, realno pa 14 km razgibane proge, ob rahlem dežju. Nekaj kilometrov sem probal teči v korak z tistimi v ospredju, potem pa me je premagala utrujenost in sem počasi zaostajal. Kilometri so postajali vse težji, daljši in nevem kakšni še. Kar nekako nisem mogel teči in sem rabil nekakšno spodbudo. Ostal sem nekako v "luknji" med tekači, pa še ob progi ni bilo nikogar, ki bi spodbujal. Se mi je zdelo, da sem na čase kar malce zadremal in zasanjal. Za nami je bil nekje 10. km, ko pa se je vse postavilo na svoje mesto. Prehitela me je prva tekačica, poleg nje pa je v korak tekel nekako moj "konkurent". Do lani je bil še v moji skupini, za letos pa je prestopil v višjo skupino, ampak izziv je bil kljub temu. Priključil sem v korak še jaz in pomikali smo se proti cilju. Štel sem skoraj korake in ne kilometre, pa se z vsakim odrivom prepričeval da bom zdržal tempo.
Približali smo se zadnjemu kilometru, kjer sem si rekel; "uspelo mi bo". Če sem zdržal do tu, bom še to nekaj malega. Tu se je naša trojica počasi pričela raztezati. Gospodična je namreč pričela rahlo pospeševati, medtem ko sva midva še cepetala počasi skupaj. Pa me je potegnilo naprej in sem priključil na hitrejši tempo. Kar bo pa bo sem si rekel in v cilj sva pritekla skupaj, medtem ko je moj "zajec"ostal za nama za dobrih 10 sekund.
"Bravo jaz" sem si rekel in se kar se je dalo hitro spravil pod streho. Pod streho je bil že tudi Franci, ki je dosegel cilj za več kot tri minute pred mano, na progi pa so se borili s časom še štirje "Maticki". Malce več kot 5 min za mano je pritekel Andrej in tako je bil članski del pod streho, kmalu pa so v cilj pritekle tudi Vesna, Barbara in Mojca.
Na hitro smo poskakali v topla oblačila, nato pa v najbližji in edini lokal v okolici cilja, na zdravilna zelišča ki delujejo proti gripi. V takem vremenu je seveda zaščita najbolj pomembna. Po zaužitju zdravil, smo posegli še po znamenitem Čušpajzu, ki je bil tokrat vrhunski. Jaz sicer nisem ljubitelj kuhane zelenjave, toda tu je bilo vse tako dobro, da sem vzel še "repete". In dokler smo se mi "zdravili" tako in drugače, so se nekateri trudili z rezultati in obdelavo le teh. Kmalu so bili tudi na upogled in najzaslužnejši so prejeli tudi medalje.
7. Menič Franci 53:01 1. mesto v E
15. Kralj Stanislav 56:26 3. mesto v E
37. Lukšič Andrej 01:02:37 9. mesto v D
66. Vesna Oražem 01:10:27 3. mesto v C
80. Vidic Barbara 01:17:34 4. mesto v B
96. Vidic Mojca 01:24:43 4. mesto v D
Pa naj še postrežem z rezultati naših sopotnikov.
73. Hribar Boštjan 01:13:50 6. mesto v B
98. Mlinar Saša 01:25:37 9. mesto v B
Med rezultati pa ni tistega najmlajšega "maticka". In zakaj ga ni? Organizator je tokrat malce pohitel z pričetkom otroških tekov in še predno so bili zbrani v cilju, je bilo že vsega konec. Vsa ta leta so namreč počakali, da so prišli iz starta v cilj spremljevalci in z njimi tudi najmlajši tekači, tokrat pa so start otroških tekov izvedli istočasno kakor našega. Tako je kar nekaj najmlajših bilo prikrajšanih za tekaško prireditev. Pa saj je bilo mogoče zanje boljše. V takih vremenskih razmerah je za otročke verjetno precej težje, kakor za nas starejše "norce", so pa bili mogoče prikrajšani za kako medaljo.
Kakorkoli je bilo, je pač bilo. Saj sem bil prikrajšan tudi jaz. Naše vozilo je namreč odpeljalo takoj ko smo dobili medalje, ker je bilo pač težko stati na dežju pod marelo in nismo čakali do konca. Ampak lej ga zlomka. Na koncu so žrebali praktične nagrade in med njimi sem bil tudi jaz. Je pač tako, da ko čakam ni nič, ko pa odidem sem izžreban. Se me drži pač smola, ampak nekoč bo boljše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar