In smo pripeljali do konca še zadno prireditev za pokal Dolenjskega lista. Kot vsako leto, so tudi letos zaključno prireditev pripravili člani ŠD Sušica v Bušeči vasi. Ker je to zaključna prireditev, je navadno malce več obiska, tokrat pa tudi ne. Iz naših logov, sva se na pot podala le jaz in Barbara, vendar se nas je na startu pojavilo kar precej "oranžnih". Med potjo sem poklical nekaj sotekačev, če bi kateri mogoče rabil prevoz, da si prihrani kak kilometer na avtu, pa ni bilo nikogar. Greva pa sama!
Kot po navadi sva jo mahnila proti Brežicam, zavila proti Bušeči vasi in pred vasjo srečala že kakega tekača. Ampak nekako ni bilo tiste gužve kot po navadi. Kot po navadi zavijeva proti prireditvenemu prostoru, vendar tam ni bilo nikogar. Pa saj nisva toliko prezgodaj, da nebi bilo še čisto nič nikjer. Obrneva in jo mahneva na ogled okolice. Že po nekaj metrih dobiva informacijo o prestavljeni lokaciji starta in cilja. Napotiva se na drugi konec vasi, kjer pa je bilo že vse nared in tudi že kar malce gužve. Pozdrav in klepet z vsemi na okoli, nazdravili smo slavljencu za rojstni dan in se počasi premikali proti prijavnem mestu. Izvemo, da niso premaknili samo lokacijo z štartno ciljnim prostorom, ampak so obrnili tudi smer proge. Ja verjetno bo v drugo stran malce težja, pa nič zato.
Kmalu nas je bilo zbranih malce več kot sto, za zadno preizkušnjo. Začetek slabih 10 km proge je bil navzdol po ozki ulici vasi.
Malce je bilo gneče, saj bi vsak rad tekel v ospredju, a se je vse uredilo, ko se je proga zravnala in cesta malce poširila. Prvi kilometri so bili v to smer bolj prijazni, saj je v glavne sama ravnina. Kmalu po drugem kilometru, pa je prišel na vrsto prvi klanec. Kar precej strmo in dolgo je bilo treba sopihati, da smo dosegli prvi vrh. Ta del je bil že težji v tej smeri. Druga stran, ki je bila tokrat spust je bolj strma, a je precej krajša, pa je zato mogoče nekoliko lažja.
Ravninski del med hribčkoma, ki je sledil, je enako zahteven v obe smeri, a kaj ko ga je le za toliko, da zajameš nekaj dihov malce na lažje. Potem pa sledi dolg vzpon na najvišjo točko naše poti. Tudi po tej strani je vrh težje dosegliv, kakor po prejšnji. Precej strmo in precej dolgo se vleče, predno se zopet prične spust v dolino. Od tu naprej pa gre lahko, saj je tokrat do cilja vse v dolino.
Pa smo zdelali kot po navadi.Saj vedno nekaj jamramo, ko pa smo v cilju, je pozabljeno vse za nami. Še sonček se je prikazal izza oblakov in toplo obsijal vasico in zadnji del proge. Tako smo bili še bolj veseli svojih uspehov, ki jih je bilo kar nekaj v našem klubu.
7. Bučar Gregor 40:06 1. v B
10. Kralj Stanislav 40:51 1. v E
39. Mikolič Silvo 46:04 9. v F
42. Bučar Marko 46:58 5. v B
49. Lukšič Andrej 48:37 10.v D
76. Oražem Vesna 54:15 4. v C
91. Vidic Barbara 57:47 5. v B
108. Šuštar-Roš Špela 01:04:12 7. v C
109. Šuštar Miro 01:04:15 11. v I
115. Škoberne Nina 01:07:19 7. v A
Seveda ni bilo še vsega konec, ko so podelili medalje za to tekaško prireditev. Tisto taglavno je šele prihajalo. Medtem ko smo se mi mastili z dobrotami, ki jih je pripravilo društvo Sušica in tistimi, ki smo jih prinesli mi s sabo, je peščica "Maratoncev" zbirala še zadnje podatke, druga peščica pa je že žrebala nagrade za vse ki so opravili pokal. (11 udeležb) Mislim da od "Matickov" ni žreb izpustil nobenega in smo bili vsi dobitniki. Nato so podelili priznanje najstarejšemu in najmlajšemu, pa pohodnikom in družinam. Tudi tisti so prišli na vrsto, ki so opravili vse teke in seveda najšteviljčnejše tri ekipe, ki so opravile pokal. Tu je bilo v našem taboru kar precej veselja, saj se je ekipa "Matick" zavihtela na drugo mesto. Juhuuuuuuu, bravo mi!
Sledila je podelitev otroških skupin, pa najboljšim trem v absolutni konkurenci med moškimi in v ženski skupini, potem smo prišli na vrsto vsi ostali, ki smo opravili pogoj 11. tekov.
Tudi tu smo se odlično odrezali.
Ker je to kar precej podeljevanja in vzame kar nekaj časa, jih je precej zapustilo prizorišče pred koncem vsega, nekateri pa tudi zavoljo obveznosti. No nekateri pa smo ostali do konca, pa še malce dalj. Vzeli smo si čas za muziko, klepet, zdravico najboljšim in takim stvarem ki sodijo zraven.
Ampak vsega lepega je enkrat konec in tudi tokrat je bilo treba vzeti slovo. Naj se v imenu vseh "Matickov" zahvalim vsem, ki kakorkoli prispevajo, da so tekaške prireditve izpeljane tako kot so, še najbolj pa društvu Marathon, ki vse te prireditve poveže v pokal in poskrbi da je vse tako kot mora biti.
Hvala vsem in upam, da bo v prihodnje obisk na tekih Dolenjskega lista še bol množičen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar