Sežana

No takole pa je izgledalo povabilo na prireditev za 29.08.2009 v Sežani. Prireditev sovpada s krajevnim praznikom zato je bil celoten vikend praznično obarvan v teh krajih.

Ob 10:00 smo se zbrali na startni črti in po nagovoru predstavnice občinskih vrst, ter izpustu golobov, smo se pognali po progi. Že v raspisu me je motila tista besedica; tek "na", kajti to v večini primerov nakaže na strmo progo in tudi tu je bilo tako. Makedamska položna cesta se je po nekaj kilometrih spremenila v ozko in strmo planinso stezo, z katero pa sem opravil brez posebnih težav. (mogoče zato ker sem imel v mislih večji klanec)
Ja če gre gor gre pa tudi dol in to je tista boljša stran "kucljev". Vesel, da sem opravil z klancem, sem se poln energije zapodil tudi v dolino in naprej po ravnini (bolje rečeno nazaj) proti cilju.

Pred ciljem še "šikana"

in že je bila za nami 7.2 km dolga tekaška preizkušnja.

Še predno smo si malce odpočili in pohrustali malico, so bili že objavljeni rezultati in v cilju še zadnja tekmovalka. (gospa je tekla z dvema otrokoma v naročju)
Rezultati so pokazali naslednje;

čas 31:51

mesto abs. 16
mesto kat. 2

Prav prijetno presenečen sem počakal na podelitev medalj, čeprav sem si rekel, da bom takoj po teku odbrzel domov.Pred tem je bilo še žrebanje praktičnih nagrad in tudi tu je bila sreča na moji strani, nagrada pa steklenica teranovega likerja. (sem probal, pa je fejst dober)

Nato pa je sledila podelitev medalj in srebrno sem dobil tudi jaz.

Mogoče že naslednjič zlata. Kdo ve!

Sanjati ni greh, za sedaj pa je kar je!

Podgorje

Podgorje ja, samo to ni naše "Podgurje" ampak prijetna Primorska vasica pod Slavnikom, kjer je potekala krasna tekaška prireditev. No pa lepo po vrsti kot so hiše v Trsti.

16. 08. leta 2009 se je to dogajalo, priprave pa že dan poprej, za kar je glavni krivec splet okoliščin. 5. Modrasov tek se odvija nekaj km iz Kopra, dan pred tekom pa je bil praznik, pa še sobota povrhu, zato sem se odločil za dvodnevni obisk teh krajev. Če bi sam kolovratil okoli bi bil dolgčas, zato je bilo potrebno najti še nekoga zraven in sem ga.Tekač Mirko je bil navdušen in tako sva se v sobotni dan podila proti Primorski. Oba sva se strinjala, da je najin cilj Portorož in v mislih sva bila že tam. Mirko je poklical prijatelja in že sva bila povabljena v kamp Lucija, kjer so bili nastanjeni.

Parkirala sva avtomobil in poiskala "klapo" v kampu, ki naju je že čakala. Kratka debata, aperitivček za dobrodošlico in pomikati smo se pričeli proti plaži. V bižnjem bifejčku je bila druščina z harmoniko, kateri smo se pridružili še mi in že se je pričelo dogajat.

Ja po celem kampu nas je bilo, od bifejčka, pa na plaži, pa nazaj do šotora v dolgem ovinku, ... Vseskozi nas je spremljala muzika, pesem, pa sem pa tja kak kozarček osvežilne pijače in dan je minil kot bi mignil. Poslovila sva se od druščine in se napotila na pomol v Portorožu še eno zašpilat. Parkirava pri čolnarni, harmoniko na rame in na pomol. Je bila kar gužva, pa ne zaradi moje harmonike, je bilo še en kup muzikantov, saj sva naletela na prireditev "Portoroška noč". Je bilo prav luštno in kot bi mignil se je sobota spremenila v nedeljo.

Pričela sva se premikati proti Podgorju, a nisva prišla do tja, saj sva našla primeren prostor za spanje, razgrnila spalne vreče in že sva tonila v spanec.

V zgodnje jutro naju je zbudil žvižg vlaka, pa za njim drugi pa tretji in spanca ni bilo več zato sva se odpravila naprej za Podgorje in ga našla. Prijetna vasica je bila še zavita v spanec, nikjer nikogar razen naju. Na vasi naju je pozdravil velik napis in vedela sva da sva na pravem mestu, le ura ni najbolj primerna.(7:00)

Ker je bilo časa še dovolj, sva se odpravila na bljižnje avtocestno počivališče (drugje je bilo vse zaprto), kjer sva kupila zajtrk, ga pohrustala, popila kavico (jst ne), ... nato pa se vrnila na prizorišče teka. Tu so se ravno pričeli prebujati in pripravljati za samo prireditev. Malce sva se razgledala po vasi, nato pa izvedla prijavo za tek. (prva prijavljena za tek) Do teka je bilo še dve uri, zato sva se premaknila do avta, kjer sva še malce zadremala. Ko je vrvež postal tolikšen, da se ni dalo v miru počivat, sva se pričela pripravljati na tek.

Odlično organizirana tekaška prireditev v zaledju Kopra...velik prispevek promociji vasi in ljudi ki živijo v njej.Proga zahtevna ampak lepa...vročina je res bila (okrog 30°C) toda kaj čmo ...je poletje.Dogajanja pred tekom (dobrodošlica,himna...), pa snemanje starta in prva dva kilometra teka z kamero ter ciljni šprint in po teku (pogostitev,podelitve,praktične nagrade za vse...)

Prva dva km sta minila kot bi mignil, polno navijačev z bučnim spodbujanjem, pa spremljevalno vozilo z kamermanom, proga pa rahlo razgibana po ulicah vasi. Tudi naslednja dva nista bila težka, saj sta bila v celoti ravninska, nato pa se je pričel klanec in sedaj vem zakaj se tek imenuje "peklenka", nato je sledil počasen spust in ciljna ravnina.

Okrepčevalnice ob progi so prišle prav prav vse saj je bila vročina precejšnja (pa ne sam vročina, so bli še drugi dejavniki) in v cilj sem prisopihal kot stara lokomotiva. Ure so pokazale, da sem porabil 39 min in 48 sek, da sem premagal progo, kar je zadostovalo za 26 mesto in 4. mesto v kategoriji.

V cilju nas je čakalo pravo okrepčilo; kupi sadja

pa raznorazne pijače, tako brezalkoholne kot tudi malce močneje (edino plačljivo je bilo pivo ostalo vse zastonj)

Lahko si izbiral med štirimi vrstami hrane in med tem ko si čakal, da so te izžrebali za nagrado (smo jo dobili skoraj vsi) si lahko pogledal tek na velikem platnu. Prav zanimivo se je videti na tv, kako si tekel pred pol ure in vsi smo z zanimanjem pogledali in poiskali sebe.

Na bližnjem drevesu je bil obešen pršut in za en evro si lahko stavil na kolikšni višini je in kdor je bil najbolj točen ga je odnesel domov. In še marsikaj se je dogajalo, na koncu pa seveda tudi podelitev pokalov in medalj za najboljše.

Skratka peklensko dobra prireditev je tale Modrasova peklenka in vsak delček v njej ima svoj čar, da naredi to prireditev na nek način edinstveno in eno redkih v SLO iz katere se odpravljaš z občutki ki te spremljajo še dolgo časa.

Torej vse pohvale organizatorju in njegovim pomagačem, sponzorjem, ter vsem sodelujočem, kakor tudi tekačem. Se vidimo naslednje leto! (vsaj upam, saj se nekaj šušlja, da se ta tek ukinja)

Krmelj

26.07.09, smo se zbrali na 2. teku ob Hinji.Prijeten tek v zanimivem okolju Krmelja, mimo jezerca in po okoliških gričih.

Krmelj je naselje v občini Sevnica. Nahaja se v ozki dolini potoka Hinje, v razkošju dolenjskih gričev, v najvzhodnejšem delu Mirenske doline, ki jo je oblikovala reka Mirna. Tu se nahaja še reka Hinja, po kateri se imenuje tudi tek in pa manjše jezero, naselje pa obdajajo številni griči na katerih pridelujejo cviček.

Ko smo se pričeli zbirati, je bila vsa dolina ovita v gosto meglo, le tu pa tam je pokukal sonček nekje vmes in naznanjal krasen dan.Na startu se nas je zbralo kar nekaj in sicer se je število ustavilo pri 101 na daljši progi in 11 na krajši. Start je bil za vse hkrati in v isto smer. Najprej smo zakrožili okoli jezera in to je bilo tudi vse za krajšo progo, ostali pa do glavne ceste in po njej v rahlem klancu do naselja Gabrijele. Tu se je proga pričela spuščati vse do kler nismo zavili z glavne ceste.Sledilo je malce ravninskega dela, nato pa dva krajša a strmejša vzpona (prvega sem kar prehodil), do naslednje vasi ki se imenuje Polje pri Tržišču. Tu se je zopet malce obrnilo navzdol, a ne za dolgo saj smo zavili na gozdno pot in v gozd, kjer je bilo zopet navzgor. Gozdna pot se je spremenila v gozdno stezo in obrnila strmo navzdol. To je bil precej nevaren odsek proge. Drseče pobočje z vse polno korenin, kucljev, kotanj, .., skratka idealni pogoji za padce, zvine in take reči, vendar smo vsi srečno zvozili.Stezica se je končala na makedamski cesti, ki pa je bila tudi ciljna ravnina in tu smo se vsi trudili pridobiti še kakšno mesto.

In že smo bili v cilju, za nami pa po organizatorjevih izračunih 8 km, po naših pa 6km proge. V lanskem letu se je pred ciljem še enkrat obšlo jezero, letos pa so skrajšali in vsi tekači smo bili istega mnenja, da je proga prekratka.

Kratka proga majhni časi, tako pač je in ni kaj spreminjati. Primož Kobe je bil kot prvi in je z progo opravil v 20,41min, jaz pa z časom 23:19, kar je zadostovalo za 12 mesto v absolutni kategoriji. No v svoji kategoriji sem pristal malce višje in sicer na 2 mesto, ostali tekači kluba Matick, pa so bili odsotni in se niso udeležili teka.

No takole pa smo stopili na stopničke, ki pa so se malce skrile

In na poti domov zanimiva druščina, ki se je ujela v objektiv

Baza 20

Nedelja 19.07.2009 je bila tisti dan, ko smo se v prelepem vremenu podali tja v Podturen pri Dolenjskih toplicah.Skozi ves dan so se dogajale športne prireditve in popoldan še tekaški vzpon na Bazo 20.

6 km dolga proga z startom v Podturnu in ciljem na Bazi 20, vmes pa enakomerno razporejen klanec z višinsko razliko 450 m.Na startu se nas je zbralo 166, 34 se jih je odpravilo na pohod, ostali smo progo pretekli.

Proga je speljana enosmerno in ne krožno, kakor velja za večino prog, zato je potrebno nasprotno smer nekako premagati po lastni iznajdlivosti. Kar precejšnje število se je odločilo za možnost, ko premagaš progo v nasprotno smer pred tekom in služi za ogrevanje.

Tako sva se odločila tudi z Boštjanom, ko sva se vozila proti kraju dogajanja. Avto sem parkiral v bližini cilja, nataknila sva tekaško opravo, počakala še na enega tekača in skupaj smo jo mahnili v dolino.

Ob prihodu v dolino je bilo že precej živahno. Vsak si je po svoje polnil čas pred strelom startne pištole

nekateri so se razgibavali

drugi z počitkom

vsak po svoje pač

dokler se nismo zbrali pred startno črto

še strel in gremo

v boj s časom in 6 kilometerskim klancem

Precejšnje število navijačev ob progi, še posebej v zadnjem delu, nas je spodbujalo in nam vlivalo korajžo, da so kilometri pridno ostajali za nami. Na koncu še malce ciljne ravnine, ali bolje rečeno ciljni spust (zadnjih 500 m je navzdol) in že smo bili v cilju.

V cilju je vsak udeleženec prejel lepo ročno izdelano spominsko medaljo, za šankom pa okusno malico, da se nadoknadi porabljena energija.

Čas do razglasitve rezultatov in podelitve ročno izdelanih medalj, pa je zopet vsak po svoje zapolnil. Nekateri so se hladili po gozdiču

drugi so si privoščili osvežilno pijačko in klepet

lahko si šel na ogled okoliških znamenitosti

ali kako drugače potrošil čas.

Nato je sledila podelitev medalj in imeli so jih toliko, da sem še jaz dobil eno

in sicer za osvojeno tretje mesto v svoji kategoriji.Ura se je ustavila pri 30:59 in sem za najboljšim zaostal za dobre 3 min, kar je pomenilo 22 mesto v absolutni kategoriji. Čez dobri dve minuti pa je za mano pritekel tudi Boštjan z 53 mestom in 8 mestom v kategoriji.

Trebelno

Tudi to je bilo že davno davno (in vsega kriva lenoba), ko smo se zapodili po lovskih stečinah na Trebelnem.Tudi tokrat smo bili v polni postavi bi lahko rekli, pa še kup navijačev.

Sobota se je pisala 11.07.2009, ko smo se odpravili v Avstrijo ( kakor pravimo mi tistemu koncu slovenije)v tekaški postavi Stane, Boštjan, Barbi. Sprva je kazalo, da bo še en tekač, a se je premislil, ko je bilo potrebno stopiti na startno črto. To pa je bil mali Matevž, ki se je premislil v zadnjem hipu, potem ko je že imel številko. Pa drugič, ko bo še malce zrastel, sedaj pa je bil samo navijač.

Vreme ni bilo ravno idealno, saj je pričelo deževati malce pred startom teka.Ni bilo kakšnih večjih padavin tako da ni bilo sile, pa vsaj vroče nam ni bilo.

Lovski rog je naznanil start in množica se je podala v bitko s časom in sotekači. Proga delno asfalt delno gozdna pot, pa precejšnja mera blata. Ja pa tudi precejšnja mera klanca in dva precejšnja spusta. Proga je potekala izpred lovskega doma na glavno cesto in nato okoli kraja Trebelno. To so tako lepi kraji, da smo naredili fantje kar dva kroga, dekleta ki so malce manj firbčna pa samo enega. Imeli smo namreč različne dolžine proge in sicer članice 4.5 km (en krog okoli vasi) in člani 7 km (dva kroga okoli vasi).

Tudi dežno ploho smo imeli nekje vmes, vendar jo jaz nisem občutil, saj sem ravno tedaj tekel skozi gozd in tako imel streho nad glavo. Iz vasi nazaj proti lovskemu domu, kjer je bil tudi cilj je sledil krajši precejšenj spust in na koncu še ciljna ravnina, (beri precejšnji klanec)ter skozi ciljno črto. Na tej ciljni "ravnini" pa so nas spodbujali tudi glasni navijači in pomagali nekako premagati še zadnje metre.

Proga je bila precej hitra in razlike v cilju so bile zelo majhne, rezultati pa sledeči;

Stane, 17 absolutno, čas 27:34, skupina 4

Boštjan,30 absolutno,čas 28:48, skupina 4

Barbi, 26 absolutno, čas 23:23, skupina 7

In spet smo bili ob kolajne, smo pa imeli srečo pri žrebu nagrad in sicer jaz sem bil izžreban in Matevž, tako da vsaj nekaj se je iztržilo.

Nato pa proti domu. Zamidovi naravnost proti domu, jaz, Barbi in Mojca pa smo se odločili za manjši potep po okoliških krajih in obisk prijateljev. Pri prvih na Poljanah ni bilo sreče, saj je bilo vse zaprto, smo pa imeli več sreče pri obisku našega sponzorja (prevozi Rual), kjer so nam postregli še z toplim štrudlom in dobro kaplico. Kar je dobru nej slabu, so včasih rekli!

Dolenja vas pri Ribnici

No pa sem zopet nazaj, po dooooooolgem premoru. Ja ni se nič kaj takega dogajalo vmes, niti ni bil kakšen dopust, ampak zgol sama lenoba. Ja lahko bi si zapel tisto pesmico; o lenoba lenoba, zvest ti bom do groba, hiter sem se te navadu, nigdar ne bom te pozabu, .....

No pa pustimo to in poglejmo kaj se je dogajalo tistega (sedaj bi lahko rekli davnega dne)04.07.2009.

Bila je sobota in dopoldan sem pridno delal (beri garal) v službi, nato pa samo torbo v avto in že sem drvel proti novemu mestu. Tu sem pobral še Barbaro in tako sva se skupaj počasi pomikala proti Ribnici. Zakaj počasi? Ja ker je čas dopuščal, sva se vmes še malce ustavila v Dolenjskih toplicah. Na jasi je namreč bila Revozova zabava imenovana "dan Revoza" in sva malce poškilila kaj se dogaja.

No bilo je pestro in zabavno z skupino Viktori, pa Helenca Blagnetova je bila tam, pa Robert Erjavec je vse skozi nekaj "nakladal" kot povezovalec, bile so tudi nekakšne igre, pa frizuro si lahko malce spremenil, itn.. Ampak midva nisva dolgo uživala v tej druščini. Malce sva poklepetala, pomalčkala, popila eno ali dve pijači in že sva odbrzela naprej.

Prispela sva na cilj, kjer je bilo že vse nared za izvedbo teka. Bila je precej gužva in komaj sva dobila mesto za parkirati. Poklicala je tudi Sabina, da prihajajo vsi z Boštjanom in da bomo imeli tako tudi navijače in še predno sva se uspela prijaviti za tek so bili že za nama.

Posebnost tega teka pa je tudi tek trojk, za kar pa jaz nisem vedel in me je na to spomnil Lužar Jože ter povabil v trojko. Sprejel sem iziv, še predno sem pomislil, da bi lahko trojko naredil z Boštjanom in Barbaro, neglede na uvrstitev. To mi je "kapnilo" šele ko je prišel Boštjan, a je bilo že prepozno. Pa drugo leto ko bomo že tako dobri, da bi lahko zmagali.

Vreme je bilo prav prijetno po manjši dežni plohi se je iza oblakov prikazal sonček, ki pa ni imel več pretirane moči.Tekali smo po progi in se pripravljali na tek, obenem pa tudi bili navijači za otroške teke, kateri so se odvijali na startno ciljni ravnini.

Za otroškimi je bil še 2 km rekreativni tek

nato pa 10 km tek za člane in članice.

Zapodili smo se po prijetni trasi proge skozi Dolenjo vas, na makedamsko cesto, med polji in travniki in spet nazaj na alsfalt. Naredili smo krog skozi sosednjo vas in nazaj proti cilju. A tu ni bilo še konec, ampak šele polovica poti.

Lahko si se okrepčal z vodo ali pa ohladil, kakor je komu prijalo, nato pa še drugi del . Takoj v prvemu ovinku so nas bučno spodbujali naši navijači in nam dali zagona za drugo polovico. Naredili smo še en krog skozi dve sosednji vasi in nazaj v cilj, tokrat tisti pravi.

Proga je v celoti ravninska, z čisto blagimi spusti in dvigi, je pa zato precej hitra in se lovi uvrstitev prav do zadnjega metra.Vsi smo se borili po svojih močeh in kaj smo si priborili?

Stane; 34 mesto, čas 36:01, uvrstitev v kategoriji 7

Boštjan; 61 mesto, čas 37:37, uvrstitev v kategoriji 10

Barbara; 161 mesto, čas 50;36, uvrstitev v kategoriji 4

Tudi v trojkah ni bilo neke vidne uvrstitve;

7. mesto ekipa

DTP TREBNJE II.

(KRALJ Stanislav , št.160)
(LUŽAR Jože , št. 43)

(TOMŠIČ Stanko, št.187)

12.mesto ekipa

GARAČI

(ZAMIDA Boštjan , št.175)
(ŽELJKO Jože, št.137)

(COLARIČ Matej , št.21)

V cilju smo žrebali še nagrade, ki so jih imeli prav za vsakega, vsak pa je dobil tudi porcijo sočnega golaža. No za tekoče zadeve pa smo poskrbeli kar sami pri bližnjemu šanku. Počakali smo še podelitev medalj, čeprav nas ni bilo zraven (več sreče prihodnjič) nato pa proti domu.