Podgorje

Podgorje ja, samo to ni naše "Podgurje" ampak prijetna Primorska vasica pod Slavnikom, kjer je potekala krasna tekaška prireditev. No pa lepo po vrsti kot so hiše v Trsti.

16. 08. leta 2009 se je to dogajalo, priprave pa že dan poprej, za kar je glavni krivec splet okoliščin. 5. Modrasov tek se odvija nekaj km iz Kopra, dan pred tekom pa je bil praznik, pa še sobota povrhu, zato sem se odločil za dvodnevni obisk teh krajev. Če bi sam kolovratil okoli bi bil dolgčas, zato je bilo potrebno najti še nekoga zraven in sem ga.Tekač Mirko je bil navdušen in tako sva se v sobotni dan podila proti Primorski. Oba sva se strinjala, da je najin cilj Portorož in v mislih sva bila že tam. Mirko je poklical prijatelja in že sva bila povabljena v kamp Lucija, kjer so bili nastanjeni.

Parkirala sva avtomobil in poiskala "klapo" v kampu, ki naju je že čakala. Kratka debata, aperitivček za dobrodošlico in pomikati smo se pričeli proti plaži. V bižnjem bifejčku je bila druščina z harmoniko, kateri smo se pridružili še mi in že se je pričelo dogajat.

Ja po celem kampu nas je bilo, od bifejčka, pa na plaži, pa nazaj do šotora v dolgem ovinku, ... Vseskozi nas je spremljala muzika, pesem, pa sem pa tja kak kozarček osvežilne pijače in dan je minil kot bi mignil. Poslovila sva se od druščine in se napotila na pomol v Portorožu še eno zašpilat. Parkirava pri čolnarni, harmoniko na rame in na pomol. Je bila kar gužva, pa ne zaradi moje harmonike, je bilo še en kup muzikantov, saj sva naletela na prireditev "Portoroška noč". Je bilo prav luštno in kot bi mignil se je sobota spremenila v nedeljo.

Pričela sva se premikati proti Podgorju, a nisva prišla do tja, saj sva našla primeren prostor za spanje, razgrnila spalne vreče in že sva tonila v spanec.

V zgodnje jutro naju je zbudil žvižg vlaka, pa za njim drugi pa tretji in spanca ni bilo več zato sva se odpravila naprej za Podgorje in ga našla. Prijetna vasica je bila še zavita v spanec, nikjer nikogar razen naju. Na vasi naju je pozdravil velik napis in vedela sva da sva na pravem mestu, le ura ni najbolj primerna.(7:00)

Ker je bilo časa še dovolj, sva se odpravila na bljižnje avtocestno počivališče (drugje je bilo vse zaprto), kjer sva kupila zajtrk, ga pohrustala, popila kavico (jst ne), ... nato pa se vrnila na prizorišče teka. Tu so se ravno pričeli prebujati in pripravljati za samo prireditev. Malce sva se razgledala po vasi, nato pa izvedla prijavo za tek. (prva prijavljena za tek) Do teka je bilo še dve uri, zato sva se premaknila do avta, kjer sva še malce zadremala. Ko je vrvež postal tolikšen, da se ni dalo v miru počivat, sva se pričela pripravljati na tek.

Odlično organizirana tekaška prireditev v zaledju Kopra...velik prispevek promociji vasi in ljudi ki živijo v njej.Proga zahtevna ampak lepa...vročina je res bila (okrog 30°C) toda kaj čmo ...je poletje.Dogajanja pred tekom (dobrodošlica,himna...), pa snemanje starta in prva dva kilometra teka z kamero ter ciljni šprint in po teku (pogostitev,podelitve,praktične nagrade za vse...)

Prva dva km sta minila kot bi mignil, polno navijačev z bučnim spodbujanjem, pa spremljevalno vozilo z kamermanom, proga pa rahlo razgibana po ulicah vasi. Tudi naslednja dva nista bila težka, saj sta bila v celoti ravninska, nato pa se je pričel klanec in sedaj vem zakaj se tek imenuje "peklenka", nato je sledil počasen spust in ciljna ravnina.

Okrepčevalnice ob progi so prišle prav prav vse saj je bila vročina precejšnja (pa ne sam vročina, so bli še drugi dejavniki) in v cilj sem prisopihal kot stara lokomotiva. Ure so pokazale, da sem porabil 39 min in 48 sek, da sem premagal progo, kar je zadostovalo za 26 mesto in 4. mesto v kategoriji.

V cilju nas je čakalo pravo okrepčilo; kupi sadja

pa raznorazne pijače, tako brezalkoholne kot tudi malce močneje (edino plačljivo je bilo pivo ostalo vse zastonj)

Lahko si izbiral med štirimi vrstami hrane in med tem ko si čakal, da so te izžrebali za nagrado (smo jo dobili skoraj vsi) si lahko pogledal tek na velikem platnu. Prav zanimivo se je videti na tv, kako si tekel pred pol ure in vsi smo z zanimanjem pogledali in poiskali sebe.

Na bližnjem drevesu je bil obešen pršut in za en evro si lahko stavil na kolikšni višini je in kdor je bil najbolj točen ga je odnesel domov. In še marsikaj se je dogajalo, na koncu pa seveda tudi podelitev pokalov in medalj za najboljše.

Skratka peklensko dobra prireditev je tale Modrasova peklenka in vsak delček v njej ima svoj čar, da naredi to prireditev na nek način edinstveno in eno redkih v SLO iz katere se odpravljaš z občutki ki te spremljajo še dolgo časa.

Torej vse pohvale organizatorju in njegovim pomagačem, sponzorjem, ter vsem sodelujočem, kakor tudi tekačem. Se vidimo naslednje leto! (vsaj upam, saj se nekaj šušlja, da se ta tek ukinja)