Trebelno

Tudi to je bilo že davno davno (in vsega kriva lenoba), ko smo se zapodili po lovskih stečinah na Trebelnem.Tudi tokrat smo bili v polni postavi bi lahko rekli, pa še kup navijačev.

Sobota se je pisala 11.07.2009, ko smo se odpravili v Avstrijo ( kakor pravimo mi tistemu koncu slovenije)v tekaški postavi Stane, Boštjan, Barbi. Sprva je kazalo, da bo še en tekač, a se je premislil, ko je bilo potrebno stopiti na startno črto. To pa je bil mali Matevž, ki se je premislil v zadnjem hipu, potem ko je že imel številko. Pa drugič, ko bo še malce zrastel, sedaj pa je bil samo navijač.

Vreme ni bilo ravno idealno, saj je pričelo deževati malce pred startom teka.Ni bilo kakšnih večjih padavin tako da ni bilo sile, pa vsaj vroče nam ni bilo.

Lovski rog je naznanil start in množica se je podala v bitko s časom in sotekači. Proga delno asfalt delno gozdna pot, pa precejšnja mera blata. Ja pa tudi precejšnja mera klanca in dva precejšnja spusta. Proga je potekala izpred lovskega doma na glavno cesto in nato okoli kraja Trebelno. To so tako lepi kraji, da smo naredili fantje kar dva kroga, dekleta ki so malce manj firbčna pa samo enega. Imeli smo namreč različne dolžine proge in sicer članice 4.5 km (en krog okoli vasi) in člani 7 km (dva kroga okoli vasi).

Tudi dežno ploho smo imeli nekje vmes, vendar jo jaz nisem občutil, saj sem ravno tedaj tekel skozi gozd in tako imel streho nad glavo. Iz vasi nazaj proti lovskemu domu, kjer je bil tudi cilj je sledil krajši precejšenj spust in na koncu še ciljna ravnina, (beri precejšnji klanec)ter skozi ciljno črto. Na tej ciljni "ravnini" pa so nas spodbujali tudi glasni navijači in pomagali nekako premagati še zadnje metre.

Proga je bila precej hitra in razlike v cilju so bile zelo majhne, rezultati pa sledeči;

Stane, 17 absolutno, čas 27:34, skupina 4

Boštjan,30 absolutno,čas 28:48, skupina 4

Barbi, 26 absolutno, čas 23:23, skupina 7

In spet smo bili ob kolajne, smo pa imeli srečo pri žrebu nagrad in sicer jaz sem bil izžreban in Matevž, tako da vsaj nekaj se je iztržilo.

Nato pa proti domu. Zamidovi naravnost proti domu, jaz, Barbi in Mojca pa smo se odločili za manjši potep po okoliških krajih in obisk prijateljev. Pri prvih na Poljanah ni bilo sreče, saj je bilo vse zaprto, smo pa imeli več sreče pri obisku našega sponzorja (prevozi Rual), kjer so nam postregli še z toplim štrudlom in dobro kaplico. Kar je dobru nej slabu, so včasih rekli!