Tja se nisem odpravil sam, ampak še z dvema tekaškima kolegoma, Mirkotom in Francijem.Na kraj dogajanja smo prišli dovolj zgodaj, (kar ni ravno v naši navadi) čeprav je Franciju nagajal avto in smo morali vsake toliko ustaviti in ne peljati več kakor 100 na uro.Kljub temu smo prišli na cilj.
Prijazni dekleti so sprejeli prijave
nato pa smo si ogledali terme 3000 in znamenitosti v bližini. Najbolj so bile zanimive lesene s slamo krite hiške, ki jih je vse polno.
Po krajšem izletu smo se zbrali na štartu in kaj kmalu se je skupina podala proti cilju.Za moške je bila to 11,5 km dolga preizkušnja, za ženske pa 5,5, čeprav je bilo v razpisu napisano 13,5 in 8,5 km.
Pa se je kaj kmalu izkazalo, da bo tudi to dovolj, saj je sonce razmetavalo svoje žarke z vso vnemo.Pot nas je vodila med Prekmurskimi polji, po asfaltni cesti, kjer ni bilo niti pikice senčke. In pa sama ravnina kamor pogledaš. Od začetka do konca ni niti polovica metra višinske razlike, kar je malce nenavadna pot bi rekel, za nas ki smo navajeni na klance gor in dol.Naredeili smo en krog skozi sosednjo vas, se vrnili nazaj na isto cesto, ter malce pred ciljem naredili še en krog, ter jo ubrali proti cilju.
Toda to še ni bil konec, temveč šele pol poti. Pred nami je bil še en krog isti kakor prvič. Sedaj si že vedel kje in kako, a šlo je vse težje in težje. Drugi krog sem nekako tekel sam samcat, saj ni bilo daleč pred mano in za mano nikogar. Daleč spredaj in daleč zadaj nekaj tekačev vmes pa sam z občutkom, da me tisti zadaj dohitevajo, oni spredaj pa bežijo. Nekako sem jaz upočasnil, kar pa ni ravno obetavno. Pa sem probal malce pospešiti. Da sem se izognil asfaltni podlagi, sem tekal po bankini, ki je bila nasuta s peskom, kar mi je nekako dajalo boljši občutek v nogah in lažji tek.
V drugi polovici drugega kroga sem počasi pričel dohitevati tiste pred mano in kljub temu, da so bili daleč spredaj sem se nekako odločil, da jih ulovim.Pa mi je uspelo, ampak samo enega. Kakih sto metrov pred ciljem (tokrat tistim pravim) sem pričel prehitevati in ob enem tudi iz teka prešel v šprint, saj sem pričakoval, da se ne bo dal kar tako v zadnjih metrih. Pa ni imel moči in je šel svoj ritem, jaz pa s polnim "gasom" v cilj.
Takoj za mano je pritekel tudi Franci in čez nekaj časa še Mirko. Vsi trije smo z navdušenjem premlevali občutke, ki so nas preplavljali med in po teku, ter po tihem upali na dober rezultat.
Pa so jih objavili, rezultate namreč.In kaj so pokazali?
doseženi čas 47:12 (tako je pokazala moja izmera, ne najdem pa nikjer na spletu rezultatov)
Doseženo mesto: skupno 7. in 3. v kategoriji
Uspeh za medaljo je dosegel tudi Franci, ki je bil ravno tako tretji v svoji skupini, Mirkotu pa je malce zmanjkalo.
Veselja ni manjkalo in takoj smo odšli na kozarček, saj smo se domov vračali šele naslednji dan
Obiskali smo še nekaj bližnjih lokalov
in njegove zanimivosti in znamenitosti
ustavljali se na razglednih točkah
si privoščili trojanski krof
in okusno malico
potem pa je bil že čas za odhod domov.
1 komentar:
Opa, opa ... spet medalja. Čestitam. Pa zgleda, da je bilo tudi vse ostalo luštno. :)
Objavite komentar