39.Tek prijateljstva

V soboto 22.05.2010, pa smo se v popoldanskem času zbrali v Hotederščici na 39. teku prijateljstva.Med 140 prijavljenimi tekači smo bili tudi 3 dolenjčki.

Klaverno , deževno jutro in še celo dopoldne je bilo to soboto in ko sem "odrinil" od doma še nevihta. Lilo je kot bi škaf obrnil, vidlivost skoraj nič, na cesti pa potoki vode. Tako nekako je bilo pri nas doma, vendar je že v Novem mestu bilo drugače. Nevihta je ponehala, le sem pa tja še kakšna kaplja, nebo se je jasnilo, samo kar ni pokukal sonček. Pobral sem še Edija in Petra in že smo se pomikali proti Primorski.

Ob prijetnem klepetu je čas hitro minil in že smo zavili na s soncem obsijano parkirišče peskokopa Hotederščica.Ja prav sem zapisal, tu je bilo pravo poletno vreme.

Seveda so ostale tudi še sledi dežja, ki so se kazale v blatu na nekaterih delih, kjer smo parkirali.

Prizorišče je bilo bolj podobno ciganskemu taboru, kakor kakšni prireditvi, a smo kljub temu odkorakali do šotora, kjer so sprejemali prijave.

Verjetno so mislili da bo deževalo zato je vsak ob prijavi prejel dežnik.Pa ni bilo sile zanj, razen če bi ga uporabil za senčnik, ali pa za kaj druzega.

Odkorakali smo do avta, se našemili v tekače, ter zaupali drug drugemu svojo taktiko teka.

Malce nas je ogrelo toplo sonce, malce pa smo še pomigali in že smo se zbrali na štartu.Najprej smo se pognali možakarji kake dve minuti za nami pa še "možakarce". Ločeni štarti so bili zaradi dolžine same proge, saj je imel nežnejši spol progo dolgo le 7 km, medtem ko smo moški morali preteči 13.

Proga je kar precej zahtevna in nekateri ji pravijo tudi gorska tekma. V začetku nekaj ravnine potem pa se prične klanec ki ga nekako kar noče zmanjkati. Ko že misliš, da si na vrhu, se malce zravna nato pa še večji klanec in kar nekajkrat tako. Resnično zmanjka klanca šele nekje po 9. km, nato pa sledi spust ki traja do cilja, s tem da zadnja dva kilometra sta skoraj ravninska.

Ob progi vse skozi kar nekaj navijačev, ki glasno spodbujajo, pa tudi okrepčevalnic je bilo dovol, ki ponujajo razne napitke in sadje.

Kljub temu sem prišel v cilj kar precej izmučen, a vseeno zadovoljen. Klanci in vroče sonce, ki nas je spremljalo vso pot naredijo svoje,a kljub temu mi je uspelo izboljšati svoj rezultat za 20 sekund. Ja ni veliko, toda izboljšava je in če gledam na prejšnja dva teka, ko sem rezultat poslabšal je to čisto uredu.

26. mesto z časom 57:08 in zopet 4. mesto v kategoriji.

Po krajšem počitku smo spet zavili v šotor, kjer se je v "partizanskem kotlu" pripravljala malica. Po malici prileže tudi kaka pijačka in potem so že pričeli z žrebanjem nagrad in ko smo vsak svoje dobili, smo se trije dolenčki odpravili proti domu, saj je bila na sporedu nogometna tekma in eni jo za nobeno ceno nebi hoteli zamudit.

Pa tudi parking je bil nogometno obarvan.Tu je bil namreč parkiran avto, ki je reklamo delal za nogometno prvenstvo v Afriki. In zakaj je takoj padel v oči? Ker bi lahko na nek način spadal v naše okolje.

Od daleč ni bil nič posebnega, toda ko prebereš napis na majici, takoj pomisliš na naše "podgurje".

Reklamo so imeli sicer člani društva Modras iz vasi Podgorje, katera leži v bližini Kozine na Primorskem.