5. tek na Gorjance

13.06.2010

Tek na domačem terenu bi lahko rekli, saj je najbližji in poti Gorjancev največkrat prehojene ter pretečene. Kljub temu da je najbližji sva z Boštjanom prispela na start skoraj zadnja. Jaz sem imel "nočno", pa je bilo težko zjutraj navsezgodaj odriniti od doma. Ampak ko enkrat spelješ potem je vse lažje.

Ker je tek samo v eno smer, naju je navijač Roman dostavil na start, on pa se z avtom premaknil na cilj in tam pričakal, da smo pritekli.
Dobrih 6 km klanca šteje tek na gorjance in pri tem nekako obtečemo Svetega Miklavža na gorjancih. Prične se nekaj km od Cerovega loga na Šjentjernejski strani Gorjancev in 430 m pod Miklavžem.Najprej se teče kake 3 km v smeri Gaberja, nato pa se obrne proti Trdinovemu vrhu. Na Krvavem kamnu se še enkrat obrne i tokrat proti Miklavžu ki je le dober kilometer naprej, kjer je tudi cilj.

Ob 9:30 se nas je na startu zbralo 105 tekačev, ki smo se zapodili v klanec. Ker so Gorjanci kar precej obiskan kraj je bilo ob progi vse skozi kar precej navijačev, ki so nas spodbujali, največ pa jih je bilo seveda na Miklavžu in okolici.

Kljub zgodnji uri je sonce že kar imelo moč in je bilo precej vroče (ni sreče, da bi kaj po senčki tekli), malce pa se je poznala "izčrpanost" noči in če zraven dodamo še klanec je tu celotna slika. Kar z veliko muko sem po dobrih 35 minutah prispel v cilj in v naslednji minutoi še Boštjan.

Toda ko si v cilju se vse težave pozabi in na dan pride veselje, pa čeprav ni dosežena medalja. Včasih je zmaga že to, da se pride do cilja.

Toda vsega še ni bilo konec. Na cilju so se odvijali še teki na krajše proge, 300m, 500 m in 1000 m. Teh tekov se je udeležilo 20 tekačev in kjer tudi v klubu Matick skrbimo za "podmladek" smo imeli na startu predstavnika in bodočega favorita.

Pravi tekaški korenjak je tale naš Matic, ki se je postavil v vrsto z ostalimi in se z njimi boril za čim boljšo uvrstitev.

Zmage seveda ni bilo za pričakovati, saj je bil to njegov prvi tek, je pa zato bila spodbudna prva njegova medalja, da bo drugič še bolj z korajžo odtekel, ter dosegel še boljši čas.

Veselja seveda ni manjkalo, tako med tekmovalci kakor med navijači. Potrebno je bilo samo še skupaj stopiti, nazdraviti in narediti plan za naprej.

3. Vojkov tek

12.06.2010

Sončna sobota, ko smo se odpravili proti Primorski nekje v jutranjih urah. Iz Novega mesta smo krenili na pot trije in še enega smo pobrali v prestolnici. Nekje okoli 11:00 smo prispeli v prijeten Primorski kraj, ki je poznan po čipkah.

Verjetno ni bilo težko ugotoviti da je to Idrijska čipka, vendar ta kraj ni poznan samo po čipki, ampak se tu najde še marsikaj zanimivega.
Tu je tudi rudnik živega srebra

pa reka Idrijca, na kateri je kar nekaj mostičev, jezov,...

In kaj smo tukaj izgubili? Seveda je odgovor nič. Izgubili nič smo se pa zato udeležili teka v prijetnem okolju.Na mesto prireditve smo se zapeljali skozi neka "čudna vrata". Pravzaprav smo vstopili pod nekakšno pripravo tamkajšnjega rudnika.

In še hip in že smo bili na red za tekaško prireditev.

Ko je urca odbila poldan in je sonce na vso moč "kričalo", smo dobili znak za začetek. Sprva nekaj metrov ravnine, nato pa še nekaj deset metrov strmo navzgor. Tu so bili neki rudniški objekti mimo katerih je bila speljana proga. (ali bolje rečeno skozi) Od tu naprej pa je bila proga skoraj povsem ravninska. Najprej smo tekli nekaj časa po potki ob rakah (vsaj mislim da se tako temu "rečnemu koritu" reče)


Nekje v tretjem kilometru smo jo ubrali po visečem mostu na drugo stran Idrijce in nadaljevali po asfaltni cesti do petega kilometra.

Pri Vojkovi spominski plošči obrnemo in potem še 5 km nazaj po isti poti. Če se je do obrata za kanček proga dvigovala , se po obratu rahlo spušča.Misleč, da bo "v dolino" lažje, sem z veseljem naredil obrat in kaj kmalu ugotovil da temu ni tako. Nazajgrede se je trošilo ravno toliko energije kakor gor in kar nekako ni šlo. Korak je bil vse težji in počasnejši, kilometri pa nikamor. Za vsakim ovinkom sem si rekel "za temule pa čez most", pa ga nikakor nisem mogel dočakati. Ko sem ga zagledal je prišlo nekakšno olajšanje, saj od tu naprej ni bilo več daleč, potreben je bil le še malce nevaren prehod čez most. Nevaren je bil zato, ker nas je več istočasno prihitelo na most in je ta kar precej zanihal. Vsi smo srečno prispeli na drugi breg in kmalu tudi v cilj.

40:35 je pokazala ura, ko sem prečkal cilj in uvrščen sem bil na 22 mesto skupne uvrstitve in 6. mesto v skupini.Pa je bil za nami še eden in čeprav je bil večji del po senčki in ob vodi , je bil še vedno zelooooooo vroč.

Upam da naslednje leto organizator izbere jutranjo ali večerno uro in se s tem izogne pretirani vročini.Tako bo tek še lepši.

12. Kneški tek

5.6. 2010 pa smo se odpravili na Kneški tek v kraju Mašun pri Pivki. Trije smo se odpravili v tiste kraje, vendar samo jaz kot tekač, ostala dva pa kot navijača. No pa nismo bili sami, zbralo se nas je kakih 100 tekačev in kar precej navijačev. Sicer skromna udeležba za ta tek v prijetnem objemu gozdov pod Snežnikom.Sicer lepo vreme z sončkom obsijano nas je spremljalo vso pot, čeprav so se temperature malce spuščale, ko smo se približevali kraju priredeitve.
Start in cilj je bil pred gozdno hišo sredi jase, na kateri se nahaja še nekaj zanimivih objektov. Podrobneje smo si ogledali sicer samo enega in to je bila gostilna na robu jase.

Ugotovili smo, da je prijazno osebje in niske cene, zato so navijači večino časa za čakanje preživeli kar za šankom.

Medtem smo se tekači pripravljali na tekmo

pozdravili prijatle

in se zbrali na startu.

Še znak za pričetek in že smo se pognali po makedamski cesti v boj z 12. kilometri.Lepa proga v objemu gozdov, ki pa je vse prej kot lahka.V začetku nekoliko ravninska, ki se nato prične dvigati in se najbolj "pokonci postavi" nekje med 8. in 10. kilometru. Od tu naprej pa je samo še spust, če izuzamemo nekaj metrov rahlega klanca tik pred ciljem in zadnji metri spet v dolino. Za tu sem prihranil še toliko moči, da sem "finiširal" v cilj in pustil za sabo še dva tekača, katera sta bila še dosegljiva.

Navijači so med tem imeli 45 min časa in da jim ni bilo dolgčas so se malce razgledali na okoli in opazovali kako se nekateri sončijo.

Kar luštno jim je bilo, pa tudi nam čeprav smo v cilj pritekli po 49, 36 min rahlo utrujeni in preznojeni.15 tekačev je bilo boljših kakor jaz, pa še štirje so me prehiteli in pristal sem na 19. mestu in "spet" na 4. v skupini.

Kmalu za mano je pritekel še drugi predstavnik Dolenske, ki zastopa barve društva Marathon g.Doljak.Po ohladitvi pa smo zopet zavili nazaj za šank.

In nato še malce ven pred lokal, kjer je tudi zapela harmonika. Kako tudi nebi malce popili in se poveselili, ko pa sem ravno ta dan praznoval rojstni dan, zato je nekaj "rund"bilo upravičenih.

Straški teki

30. 05. 2010 pa je bil dan, ko smo se zbrali na Straškem teku. Kljub temu, da je bilo še polno drugih dogodkov se je "oranžnih" kar nekaj nabralo v Straži. Je bilo pač vse malce nagužvano in smo vsi prihiteli v zadnjem trenutku.
Mene so na vsezgodaj zbudili gasilci, pa ne da bi bilo potrebno kaj gasiti, (hvalabogu) ampak je bilo potrebna udeležba na gasilskem tekmovanju. Noč je bila čisto kratka in kar nekaj dela so imeli, da so me zvlekli iz postelje ob 7:00. Ker ni bilo druge, sem oblekel gasilski gvant in ob 7:30 smo se že borili za čim boljšo uvrstitev v GRC Novo mesto. No v gasilskem domu GRC je bila samo ena vaja, druga je bila nato v gasilskem domu na Kamencah, tretja, četrta in peta pa v vojašnici v Bršljinu. Kljub temu, da nismo imeli niti ene vaje, da sem jaz eno vajo prvič videl in izvajal, smo kar nekako "prišli skozi".
Čas pa je tekel, tako sem v s soncem obsijano Stražo prihitel kar v gasilski odpravi, pa so me zavoljo tega malce čudno gledali, ko sem se prijavljal, je bilo pa vse drugače, ko sem nase navlekel tekaško odpravo.
Tačas so prihiteli tudi ostali "naši" tekači. Tudi oni so bili pridni že na vse zgodaj, saj so se nekateri prihiteli naravnost iz Stopiške farne cerkve, kjer je potekalo prvo sveto obhajilo. "smo vsi sami pridni".
Tako smo se zbrali na prireditvenem prostoru in ko smo trije na kupu že vsem pademo v oči. Na kupu smo bili jaz, Mojca in Barbi, (Boštjan pa je ta čas izvajal program ogrevanja) ko nas je opazil napovedovalec na prireditvi Robert Erjavec, nas fotografiral in še pred začetkom teka se je fotografija pojavila na portalu radija Krka.

Pa smo se zbrali za črto in čakali znak za začetek. Kakih 200 se nas je nabralo in po pisku "pognalo" v tek. Ker je to čisto ravninski tek je tudi precej hiter (vsaj eni grejo hitro). V začetku po sončku in asfaltni podlagi, nato obrnemo nazaj po makadamu in obtečemo tovarno Novoles in pritečemo v center Straže, kjer obrnemo nazaj skozi cilj. Pa ni še konec, za nami je šele tretina poti. Sedaj je potreben še en krog, tokrat malce večji, saj na koncu Novolesa obrnemo proti vasi Loke in tam obrnemo in nato nazaj do cilja.

Ko sem jo jaz ubiral proti Lokam, so se prvi že vračali nazaj in sem jih srečeval malce iz straže ven, se pravi da so bili skoraj 2 km pred mano. (ne vem kam se jim je tako mudilo)
Vseeno sem v cilj pridirjal (kot bi se polž splašil) kot 28., s časom 41:23, takrat je bil prvi v cilju že dobrih 8 min.Kmalu za mano je pritekel tudi Boštjan in sicer kot 38.. Malce za njim priteče Barbara, za njo pa še Mojca in tako smo vsi "Pomarančni " v cilju.
Skratka, lepo vreme, prijetno druženje, dobra organizacija in odlična proga, če vsem skupaj dodamo še glasne navijače razporejene po celotni progi, (ki jih je bilo kar precej) je bila to odlična tekaška prireditev. Za povrhu smo pa še vsem skupaj nazdravili ob šanku.

Kako ne bi, saj je bil med nami slavljenec, ki je ravno ta dan praznoval rojstni dan in to je bil naš tekač Boštjan, ki je z veseljem primaknil za rundo.
Ja Boštjan vse lepo in kar tako naprej še mnogo let in še mnogo pretečenih kilometrov, ter čim več čim boljših uvrstitev.
Imamo tudi nekaj posnetkov, ki pa žal še niso prišli do mene, zato jih pripnem naknadno.



* Naknadno dodan foto dokazni material. :) Še več fotografij tule: http://www.mojalbum.com/skmatick/straski-teki

26. Petelinjski tek

Petelinje , 29. 5. 2010

Športna zveza Pivka je s pomočjo Vaške skupnosti Petelinje v soboto organizirala že 26.Petelinjki tek . Tek je štel tudi za SLO pokal v rekreativnih tekih. Tekmovalnega teka na 12 km se je udeležilo po moji oceni okoli 300 tekmovalcev predvsem predvsem s primorkega in postonjskega konca. No bilo nas je tudi nekaj Gorenjcev, Dolenjcev in Štajercev . Člani TF so se dobro maskirali, vendar je bilo opaziti nekaj znanih obrazev . Odlična tekma po lepi Krpanovi deželi, ki sem jo doslej poznal le iz orožnih vaj na Počku . Proga je srednje zahtevna , poteka predvsem po makadamu in kolovozih in mimo presihajočih jezer , ki pa ji ni bilo opaziti. Vreme se je ves čas pripravljalo na dež , vendar se je ulilo šele pred razglasitvijo rezultatov. Meni bi dež ustrezal tudi na progo , kajti vzpone na progi smo premagovali v pomladanski sopari .

Organizacija je bila res odlična. Vse pohvale organizatorju. Za 8,00 EUR !!! , kar je za Gorenjce že poceni , smo dobili energetski napitek, čas , raznovrstno sadje in odličen pasulj ter majico z vezenim emblemom petelina . Na rezultate še čakamo , vendar so zame drugotnega pomena. Druženje je bilo prijetno .

No takole je opisal tekaško prireditev eden izmed udeležencev teka na forumu. In kaj je še tu za dodat?

Moram reči, da smo imeli srečo z vremenom, saj meni dež med tekom ne ustreza, sploh pa ne pred tekmo. Ko sem se peljal proti Primorski je lilo kot bi škaf obrnil že pred Postojno, vendar je Petelinje nekako obšlo in zdržalo do razglasitve rezultatov. Prav prijetno je obiskati ta kraj, saj skupaj stopi cela vas in pripravi odlično prireditev. Skrbijo za parkiranje avtomobilov in usmerjanje vozil z redarsko službo. Postavijo stojnice skozi vas, kjer se da dobiti izdelke vasi kot so, razni siri(ovčji, kozji,...), pa čebelje in malo manj čebelje pridelke(med, propolis,cvetni prah, medica,...), razna domača peciva vseh vrst, pa vse vrste pijač,....

Poskrbijo tudi za zabavni program in to je bil letos pinball.(saj mislim da se temu tako reče)

pa nogomet si lahko zaigral (to bi v ta čas kar lepo pasalo)

Na štartu se nas je zbralo 200 tekačev in prvi je z njo opravil s časom 40:46

jaz pa sem prisopihal na cilj dobrih 7 min kasneje s časom 48:11, kar je zadoščalo za 31. mesto in v moji skupini 6. mesto.

In ravno ko je organizator pričel z delitvijo nagrad in medalj, se je ulilo. Dežja kar ni bilo videti konca, medalje tudi ni bilo, zato sem jo počasi odrinil proti domu in nisem čakal morebitne praktične nagrade. Pa kdaj drugič.

4. Urbanov tek

Vikend okoli 20. maja , poteka vsako leto v Metliki "Vinska vigred" in tudi letos je bilo tako. Mislim, da je v naših koncih to ena največjih, najbolj obiskanih in najlepših prireditev. V treh dneh se v Metliki dogaja ogromno stvari in ena od teh je tudi Urbanov tek.

Letos se je to zgodilo 23. 05, ko se je sredi Metlike zbrala množica nekaj manj kot 150 tekačev, med njimi tudi trije člani kluba Matick.

Malce nas je grela Metliška črnina, nekaj je bilo pa potrebno gibanja

Lepo vreme, dobra organizacija in že je tu odlična prireditev. Sicer ne tako lahka proga, ki se v prvem delu vzpenja, sledi rahlo razgibano, (malce dol, pa malce gor) in na koncu še spust, do nekaj metrov pred ciljem, kjer se deveti kilometer zaključi z zadnjo vzpetino. (kakih 50 m)

Lepo je, da je tek združen z večjo prireditvijo in lahko bi bilo čimveč tekov vključenih v nek večji, za kraj pomembnejši dogodek, s čemer pridobi tako osnovna kot tudi tekaška prireditev.Na štartu in cilju je ogromno obiskovalcev, ki ne tečejo so pa zato navijači, katerih pa ne manjka niti ob sami progi.

Teče se po vseh vrstah podlage. Začne in konča se z asfaltom, vmes pa je makedamska cesta, pa kolovozne poti in travniki. Sicer proga v enem delu malce spremenjena od lanskega leta, zato ker je voda zalila del gozdne poti in so naredili "obvoz" po sosednjem travniku.Še vedno pa se je teklo mimo zidanic, kjer je vsako leto v ponudbi tudi metliška črnina, ampak sem skoraj siguren, da noben tekač ne sprejme te ponudbe, razen potem v cilju.

Največja strmina navzdol je pred zadnjim ovinkom, nato pa še v polnem šprintu do ciljne črte.

V cilj sem prispel kot 22. s časom 37:28 , kar je majčkeno slabše kakor lani, zadostovalo pa je za 6. mesto v skupini.Boštjan je dosegel čas 48:28, Mojca pa 58:31.

In če smo že na Vinski vigredi, je potrebno zaviti tudi za šank, kjer se je kozarček z prijatelji kar pošteno prilegel.Pa na zdravje!