Tek na domačem terenu bi lahko rekli, saj je najbližji in poti Gorjancev največkrat prehojene ter pretečene. Kljub temu da je najbližji sva z Boštjanom prispela na start skoraj zadnja. Jaz sem imel "nočno", pa je bilo težko zjutraj navsezgodaj odriniti od doma. Ampak ko enkrat spelješ potem je vse lažje.
Ker je tek samo v eno smer, naju je navijač Roman dostavil na start, on pa se z avtom premaknil na cilj in tam pričakal, da smo pritekli.
Dobrih 6 km klanca šteje tek na gorjance in pri tem nekako obtečemo Svetega Miklavža na gorjancih. Prične se nekaj km od Cerovega loga na Šjentjernejski strani Gorjancev in 430 m pod Miklavžem.Najprej se teče kake 3 km v smeri Gaberja, nato pa se obrne proti Trdinovemu vrhu. Na Krvavem kamnu se še enkrat obrne i tokrat proti Miklavžu ki je le dober kilometer naprej, kjer je tudi cilj.
Dobrih 6 km klanca šteje tek na gorjance in pri tem nekako obtečemo Svetega Miklavža na gorjancih. Prične se nekaj km od Cerovega loga na Šjentjernejski strani Gorjancev in 430 m pod Miklavžem.Najprej se teče kake 3 km v smeri Gaberja, nato pa se obrne proti Trdinovemu vrhu. Na Krvavem kamnu se še enkrat obrne i tokrat proti Miklavžu ki je le dober kilometer naprej, kjer je tudi cilj.
Ob 9:30 se nas je na startu zbralo 105 tekačev, ki smo se zapodili v klanec. Ker so Gorjanci kar precej obiskan kraj je bilo ob progi vse skozi kar precej navijačev, ki so nas spodbujali, največ pa jih je bilo seveda na Miklavžu in okolici.
Kljub zgodnji uri je sonce že kar imelo moč in je bilo precej vroče (ni sreče, da bi kaj po senčki tekli), malce pa se je poznala "izčrpanost" noči in če zraven dodamo še klanec je tu celotna slika. Kar z veliko muko sem po dobrih 35 minutah prispel v cilj in v naslednji minutoi še Boštjan.
Toda ko si v cilju se vse težave pozabi in na dan pride veselje, pa čeprav ni dosežena medalja. Včasih je zmaga že to, da se pride do cilja.
Toda vsega še ni bilo konec. Na cilju so se odvijali še teki na krajše proge, 300m, 500 m in 1000 m. Teh tekov se je udeležilo 20 tekačev in kjer tudi v klubu Matick skrbimo za "podmladek" smo imeli na startu predstavnika in bodočega favorita.
Pravi tekaški korenjak je tale naš Matic, ki se je postavil v vrsto z ostalimi in se z njimi boril za čim boljšo uvrstitev.
Zmage seveda ni bilo za pričakovati, saj je bil to njegov prvi tek, je pa zato bila spodbudna prva njegova medalja, da bo drugič še bolj z korajžo odtekel, ter dosegel še boljši čas.
Veselja seveda ni manjkalo, tako med tekmovalci kakor med navijači. Potrebno je bilo samo še skupaj stopiti, nazdraviti in narediti plan za naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar