Otočec 10.10.10
V nedeljo pa je bila zadnja tekma ( zame je bila zadnja, ostali imajo še eno) za pokal Dolenskega lista, katera pa se je odvijala na "domačem terenu". Čeprav se je temperatura gibala blizu ledišča in je gosta megla ovijala naše kraje, so Vitezi Otoški speljali lepo prireditev, katere se je udeležilo veliko število tekačev.
V zgodnjih jutranjih urah (za ene je bilo precej zgodaj) smo se zavijali v topla oblačila, se stiskali v avtomobilih in kar nekako brez prave volje za tek čakali zadnje minute, da se odenemo v tekaško opravo.Nič čudnega, saj je termometer kazal samo 3 °C. Pa se je bližala tista ura, ko je bilo potrebno, neglede na vreme na startno črto. Start teka so "izstrelili" 10. 10. 2010 ob 10:10. Ja same desetke, ampak to ni nič pomagalo pri premagovanju kilometrov. Ravno toliko se je bilo potrebno truditi in trudila sva se tudi dva "Maticka", jaz in Barbi.
Lepa, kratka proga speljana v prijetnem okolju. Prične se pri Športnorekreaciskemu centru na Otočcu, katerega se obkroži, kakor tudi hotel Šport. Nato se spusti do reke Krke, katero se prečka preko dveh lesenih mostičkov na drugo stran. Tu se obkroži jasa in po cesti nadaljuje proti Strugi. Po rahlem vzponu se zavije na igrišče za golf in se nekaj časa teče po njem, zavije nazaj proti gradu Struga in ob reki Krki vrača nazaj. Zopet dva lesena mostička, ter rahel vzpon in v cilj. Proga je delno makedamska, asfaltna in travnata v skupni dolžini 8,4 km.
Nepreveč zahtevna proga, kratka in slatka, bi lahko rekli in ni čudno, da je prvi z njo opravil v 27,15 min. Potem smo prihajali še tisti počasnejši. jaz sem prispel v cilj kot 17, z časom 31,30, Barbi pa je za progo porabila 45,56 min. V skupini pa sem zasedel 5, Barbi pa 6 mesto.
Tek nas je malce ogrel, pa tudi sonček se je nekako prebil skozi meglo in prav lušno je bilo malce posedeti in pokramljati, medtem ko so najboljši prejeli odlikovanja in srečneži praktične nagrade. Med temi "srečneži" sem bil tudi jaz in prejel darilni bon fitnes centra na Otočcu. Pa se bo treba še enkrat vrniti in zakaj pa tudi ne, saj je prav luštno.
Lušno pa se je nadaljevalo tudi popoldan, saj se je sestala ekipa, ki potuje konec tedna v Amsterdam na polmaraton. Narejen je bil načrt, seznam, plan in vse kar sodi zraven, ampak to je že nova zgodba, ki pride prav kmalu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar