14. zimska brdska liga Ivančica 5

Prigorec 23.01.2011

Nedelja pa je bila v znamenju teka na Ivančico. To je tisti tek, ko je treba budilko naravnati malce bolj zgodaj in "odriniti" na pot. Še sredi noči (vsaj zame) smo stali pod ulično svetilko trije tekači in čakali prevoz. Nismo čakali na redno linijo avtobusa (čeprav smo stali na avtobusni postaji), ampak Zvoneta, da nas odpelje z svojim jeklenim konjičkom.

In že smo se peljali proti Obrežju. Jaz sem kot običajno dremal na zadnjem sedežu, medtem ko so Mirko, Edi in Zvone kramljali. Bujenje sem imel za prestop meje, nato pa spet dremanje do Prigorca, deremanju pa se je pridružil še Mirko.

Tokrat smo izbrali parkirni prostor kak kilometer višje kakor običajno. Do parkirnega prostora namreč pripelje iz vrha lepa planinska pot, po kateri se lepo in hitro vrnemo do avta,razdaljo do starta, pa izrabimo za ogrevanje. Kot pravi rek; "volk sit in koza požrta".

Mrzel in suh zrak, vrh Ivančice pa zasnežen, ni nič kaj prijetna kombinacija, zato je bilo potrebno obleči zimska oblačila. Obvezne so bile rokavice, kape, šali, nekateri so si nadeli tudi bunde in smo se postavili na start. Proti vrhu se nas je zapodilo približno toliko kot običajno, medtem ko proga ni bila običajna. Nekje do polovice je bila suha in kopna cesta, od polovice naprej pa prava zimska idila. Drevje je bilo ovito v ivje in sneg, katerega pa ni manjkalo tudi na cesti. Tudi tokrat sem se podal na vrh brez fotoaparata, zato pa se bom sposodil nekaj slik iz arhiva organizatorja in pa še njihovo poročilo teka, da vnesem malce sprememb, sicer bojo objave postale dolgočasne.

Takole je zapisal organizator.

Suprotno vremenskim prilikama od samo prije dva tjedna, temperatura od -7 stupnjeva pokolebala je neodlučne da nam se pridruže i jutro provedu na usponu na Ivančicu.

Pogriješili su.

Oštar, ali zdrav zrak i suha cesta garantirali su relativno lagani uspon na Ivančicu.

Lijep dojam samo je pojačan snijegom koji je zagrnuo vrh planine. Vrijedilo je popeti se i vidjeti prekrasne slike planine u snijegu i ledu.

Jutros se na takvu avanturu uputilo 56-tero odvažnih.

Nakon dužeg vremena, imamo kod muškaraca novog pobjednika kola. To je ovoga puta bio SRŠA VLADIMIR, ispred ČORBE IVANA i KRALJ STANISLAVA.

Kod ljepšeg spola, pobijedila je ŽUPANIĆ VALENTINA, ispred NESTIĆ KATARINE i MUDRI NEVENKE.

Nakon pet kola ukupni poredak je identičan kao i prije dva tjedna: u muškoj konkurenciji vodi IVAN ČORBA ispred BALAŠKO KREŠIMIRA i KRALJ STANISLAVA.

U ženskoj konkurenciji nakon pet kola vodi ŽUPANIĆ VALENTINA ispred NESTIĆ KATARINE i SETNIK ANITE.

Fotograf je ujel nekaj utrinkov in kar škoda je da se ne dajo slikce malce povečati. (ali pa jaz ne znam, prej to ko kaj drugega)

Takole je izgledal pogled proti koči v zadnjih metrih teka.

In tako tekači, ko smo se bližali cilju.

Na vrhu se nismo kaj dosti zadrževali. Ko smo pritekli vsi štirje v cilj smo se po najkrajši planinski poti spustili do avta. Ker poprej ni bilo časa, smo si ponudbo teh krajev ogledali ob vrnitvi.Potem pa kar hitro v topla in suha oblačila.Tokrat smo imeli tudi tekočo vodo za umivanje. (pravo razkošje) Pričakoval bi, da bo mrzla v takem vremenu, pa ni bila, ampak prav prijetno topla.

Če ni bila mrzla voda, pa je imel Doljak zagotovo mrzle brke. (vsaj tako je izgledalo)

In tako je bila za nami še ena tekma v tej ligi, čakajo nas pa še dve. Kaj nas še čaka in kako se bo razpletlo, pa se pustimo presenetiti. Čas hitro teče (mi pa tud) in minilo bo kot bi mignil.