sobota, 19. marec 2011

Pa spet od začetka "spet"

In spet je prišel čas, ko je potrebno pokazati na določene trenutke,

se morda zazreti v daljavo,

ali samo ozreti se nazaj in pogledati kaj je ostalo za nami. Kakšne in kako globoke sledi smo pustili za sabo.
Tokrat se bomo ozrli nazaj, v leto ki je minilo. Ja vem kaj boste rekli, "saj smo že na sredini novega" ti pa za lanskega. Samo tako pač je! Tekaška sezona za lani se je končala konec prejšnjega meseca, malce pa kot vedno zamuja "administracija".
In kako je bilo?
Na kratko rečeno, lepo, neponovljivo in nepozabno.
Pa si poglejmo kaj vse smo počeli.
Medtem ko smo v začetku leta načrtovali in želje dvigali visoko pod nebo,

se je pozneje izkazalo, da vsega le ne bo mogoče preteči in uresničiti. Ja kar prehitro beži čas in kaj kmalu spoznamo, da je leto odteklo mimo nas, kot bi mignil.

Res je "odteklo", ampak ostale so sledi v sliki, besedi in spominu. Bili so to lepi trenutki, preživeti v družbi sotekačev, navijačev, prijateljev in skratka ljudi z vseh koncev in krajev. Čeprav je leto dolgo, v dobri družbi hitro mine, da se skoraj ne zavedamo kdaj.
Tekaško smo lansko začeli kar nekako doma, na domačem terenu. Prvič sem stopil v tekaško družbo za dan kulture, ko smo se pognali v zimski dan na Gorjance. Nato je prišel Sušec, ko smo odtekli svojo merico po Panovcu in Krasu, še pred tem pa smo se malce pripravljali za tek na Portugalskem. To je bilo obdobje počitka bi lahko rekli, saj nismo kaj veliko ne tekli ne gibali.
V Aprilu, pa se je nekako začelo tisto pravo tekaško obdobje, ko ni bilo več prostega vikenda. Pričel se je tekaški pokal Dolenskega lista, pa pokal Primorskih novic, na katerih je bila udeležba obvezna, vmes pa še kup ostalih tekov. Tako smo kar nekajkrat zašli na Primorsko in po celi Dolenjski, na posameznih tekih pa smo tekli v Moravskih Toplicah, pa na Ptuju,

dvakrat na Idrijskem območju, pa Kranjska gora, Ljubljana in verjetno sem še kakega pozabil. Znašli smo se na vseh koncih Slovenije in pa tudi izven meja.
Izven meja smo največkrat obiskali naše sosede na Hrvaškem.Tako smo bili v Termah Tuposko,

pa v Modrovcu, v Vojniču nas je bilo za cel avtobus,

potem je tu Vrbovsko, Kutina

in pa seveda tri zimske lige, ki so se zavlekle do pomladi. To so Riješka liga,

pa liga Japetič in liga Ivanščica, ki so skrbele, da smo ostali v kondiciji tudi čez zimo.
Garmin pa nas je odpeljal tudi malce dalj, kot samo do sosedov.

Tako smo pristali v Gradcu

in pa trije "Maticki" na polmaratonu v daljnem Amsterdamu, ki ga sam štejem kot največji tekaški "podvig" našega kluba v pretekli sezoni.

Ne smemo pa pozabiti tudi naše sponzorje, ki so nam stali ob strani. Dva sta prenehala z dejavnostjo, nekaj jih je "ujela kriza", a vseeno vsem najlepša hvala za pomoč in podporo. No enega smo tudi obiskali v preteklem letu, kot je že nekako postala tradicija. (zelo teško smo našli skupni termin, a je nekako ratalo z malce zamude)

Vsaka tekma je bila po svoje zanimiva. Pa ne samo tekma, v večini primerov je ostalo v spominu dogajanje pred in po tekmi.
Medtem, ko je potrebno za tekmo stisniti zobe

in vložiti kar nekaj truda, da se doseže cilj,

pride tisto pred in po kar samo od sebe.
Same tekme so različne med sabo in le malo je takšnih, ki bi z lahkoto opravil z njo. Vsaka ima neke ovire, ki te do konca kar pošteno izmučijo.

Včasih je glavni krivec razdalja, včasih klanec,

včasih pa nam jo zagode vreme. Čez leto je to največkrat dež ali vročina, medtem ko v zimskem času, mraz in sneg. Tista prva še nista tako huda, bolj sta druga dva. Tako se lahko zgodi, da je treba gaziti snega do kolena,


ali pa da malce "pomrzneš".

Idealnih razmer je le bore malo.Ampak je vseeno lepo, sploh pa še če je trud okronan z medaljo in kar nekaj jih je tudi bilo v preteklem letu.

Čeprav je vse več dobrih tekačev in je v začetku kazalo, da ne bo veliko dobrih uvrstitev prav pri vrhu, so končni rezultati zelo dobri, da ne rečem odlični. Kar nekajkrat pa sem se zavihtel tudi na stopničke, tja prav do vrha. Pa naj omenim nekaj uvrstitev.
Dolenjski pokal končno zasedel 3. mesto,
Primorski 4..
Potem so tu lige; Riješka liga 8. mesto, liga Ivanščica 2. mesto

in liga Japetič 1. mesto.

Potem so tu posamezne tekme. Vojnič 1. mesto, Moravske toplice 2. mesto, pa Martinov tek Izola 1. mesto in pa še seveda Amsterdam 168. mesto, ter Ljubljana 181.. In še kar nekaj takih uvrstitev je bilo, kar največ je bilo tistih ko sem pristal na nehvaležnem 4. mestu.
Malce smo skrbeli tudi za podmladek in navdušili tudi tiste najmlajše, da so se podali v tekaške vrste.
Potem pa je prišlo na vrsto še vse ostalo. Ko smo stopili skup, da se naredi ena skupinska slika,

ko so prišle televizijske ekipe, da zabeležijo in posredujejo vtise, mnenja, razloge, zadovoljstvo,...

ko se je oglasila harmonika in pesem zadonela daleč na okrog,

pa ko so nas zasrbele pete in smo se zasukali urno na okrog.

Včasih se je prilegel kozarček rujnega,

včasih počitek,

vselej pa ponosno povemo kdo smo in od kje prihajamo.

Seveda smo veseli tudi vsakega spremljevalca, navijača,

in skratka vseh, ki kakorkoli pripomorete k dobremu vzdušju, pred, po in med samo tekmo. Pa tudi vseh ki listate po teh straneh, katerih pa tudi ni malo. Še malce, pa se bo število obiskov obrnilo na 10000, kar ni malo in me zelo veseli, ob enem pa tudi spodbuja, da še vztrajam z pisanjem objav. Ravno razmišljam, da če se javi 10000. obiskovalec teh strani, (v komentar naj napiše da je 10000. obiskovalec, kdaj je bil na obisku strani in pa naslov)dobi od mene praktično darilo, za katero še razmišljam kakšno bo. Nekaj bom že našel do takrat, tako da kar veselo prebiranje.
Takole bi bilo nekako strnjeno kar se je dogajalo v preteklem letu. Za nas tekače je bilo precej tekmovalno, malce naporno, družabno, zanimivo, veselo,.... Upam da je tako bilo tudi za vse ostale, ki nas spremljate, spodbujate, navijate,.... in da se niste še vsega naveličali.

Dobrodošle so tudi kritike, pohvale, spodbude, priporočila, navodila in nevem kaj še vse. Vse to lahko zapišete v komentarje na teh straneh, katerih bom zelo vesel.
Sicer pa kakor pravijo naši modreci; kar je bilo slabega zapišite v pesek, da bo čas z lahkoto vse to izbrisal,

kar je dobrega pa vklesajte v kamen, da bo ostalo za vse bodoče rodove. (bo treba pisati komentarje, da bo ostalo v arhivu za naprej)
Člani kluba "Matick" se bomo še naprej trudili, da bomo nastopili na vse več tekem, da bomo obuli tiste ta najbolj hitre copate,

dosegli čim več lepih uvrstitev in skratka , da se bomo trudili za karseda dober rezultat, za čim več nastopov, obenem pa biti družabni, prijazni, razumevajoči,...
Vsem še enkrat hvala za vso pomoč in podporo, tako in drugače. Mi gremo naprej, na nove zmage. Bodite z nami tudi vi.

3 komentarji:

Barbi pravi ...

To si pa tako napisal, da se človek kar zjoka zraven. Res luštno, pa dobre fotke si izbral.

Hvala tebi in direktorju, da skrbita za vse člane kluba in nas preganjata po svetu. Bomo s ponosom zastopali ta naš klub. :)

Matick pravi ...

Bom povedal direktorju, ko ga prvič vidim.
Tisto za zjokat je pa verjetno zaradi slabe sestave objave, bi rekel jaz. Sicer pa ; takle mamo, bolšega ni. :-)

Matej pravi ...

Lepo si to spesnil :)
Kar tako naprej :)