Zaključek zimske lige Ivančica

Varaždin 04.03.2011

Pusta smo pokopali, zimo smo pregnali,(ne še čisto do konca)končali pa so se tudi zimski teki pri sosedovih. Teki so se končali že kar nekaj časa nazaj, ostala pa nam je še ena razglasitev rezultatov.

Sedemkrat smo se spopadli z precej težko progo, ki vodi iz Prigorca na vrh Ivančice. Lige ki se razteza od novembra pa do konca februarja, smo opravili tudi trije iz lepe naše Slovenije. Poleg mene sta opravila normo še Doljak Edvard in Lavriha Mirko, medtem ko Zvone Žnidaršič ni opravil dovolj tekov. 20.02.2011 smo opravi

li zadnji tek, nato so si vzeli nekaj časa za izračun in sledila je razglasitev.

Vsa ceremonija se je odvijala v lokalčku na stadionu Sloboda v Varaždinu. To je bila zanimiva zadeva, ko smo mi iskali stadion v Ivancu in ne v Varaždinu. Mi nismo niti preveč spraševali, saj smo pričakovali podelitev v kraju kjer se je tek tudi odvijal in ne 30 km stran. Tako smo prevozili celotno mesto, toda stadiona nikjer. Naposled smo našli neka igrišča ob katerih je stal lokalček, vendar nikjer nikogar. Malce smo povprašali ampak nihče ni vedel prav nič. Sledilo je nekaj klicev po mobitelu in kmalu nam je bilo jasno, da bo treba prevoziti še teh nekaj kilometrov naprej. Poklicali smo tudi organizatorja, da ga obvestimo o našem prihodu z malce zamude.

Pa nismo veliko zamujali in tudi z samo podelitvijo so malce počakali. Lokalček je zelo zanimiv, prijeten ambijent,ki je obenem tudi neke vrste arhiv, saj je na stenah vse polno slik in raznih imen ter dosežkov, je kot nalašč za takšna srečanja.

Sledil je le pozdrav, nekaj stiskov rok, pa smo posedli na "tribuno" in uradno se je pričela podelitev.

Najprej pozdravni govor vodilnih kluba Marathon 95, (saj niti ne vem kaj so imeli za ene funkcije vsi) pa predstavitev tekov, udeležba,.... Seveda smo bili udeleženci iz Slovenije deležni posebnega pozdrava pa tudi sicer večkrat posebej omenjeni.

Sledila je predstavitev same podelitve in nato podelitev. Za absolutna zmagovalca v moški in ženski kategoriji so bili pokalčki, za prve tri po kategorijah pa medalje.V absolutni kategoriji je prvo mesto zasedel Čorba Ivan med moškimi in pa Županić Valentina v ženski kategoriji. In kako smo bili uvrščeni udeleženci iz SLO? Drugo mesto je zasedel Kralj Stanislav, Doljak Edavard je zasedel 9. mesto in Mirko Lavriha 11., kot 41. je bil zapisan Zvone Žnidaršič, vendar je odtekel samo tri teke, sicer bi bil uvrščen precej višje na lestvici.
Nato je sledila podelitev medalj po posameznih skupinah. Za nas so pomembne samo dve skupine, v katerih smo bili udeleženi Slovenci. Kot prva je "veterani 1".(ja stari smo ratali, če nastopamo že za veterane) V to skupino se štejeva Stane in Mirko, zasedla pa sva drugo in tretje mesto. Prvo mesto v skupini je zasedel Ivan Čorba,ki je tudi kot absolutni zmagovalec.

Naslednja skupina so "veterani 2", v katero spada Doljak Edvard in zasedel je najvišjo stopničko in s tem prejel zlato medaljo.

Ko so podelili vse medalje, so podelili še posebna"darila", če lahko to tako imenujemo. Izpisana je namreč knjiga v kateri so zapisana vsa imena in skratka vse o maratonih v Varaždinu. Zajeta je vsa zgodovina , slikce, imena, skratka vse, kar je znano in ohranjeno . To knjigo so prejeli vsi prvouvrščeni in pa še vsi gostje iz Slovenije.

To je prav zanimiva knjiga, še posebej za tiste ki so bili udeleženi na maratonih v tistem času. Eden izmed njih je tudi naš Doljak Edvard, ki je davnega leta nazaj tekel v teh krajih. Seveda je takoj pokukal v knjigo in se tudi našel, zapisan z imenom in priimkom , ter prisotnost potrjena tudi z sliko.

Sledila je še prosta debata o vseh mogočih stvareh. Načeli so temo o teku ki je bil ukinjen, pa bi ga na nek način radi zopet oživeli. To je tek na Ivanščico, ki se je odvijal v sklopu občinskega praznika in je bil nekaj km daljši od tekov v zimski ligi.

S tem je bil uradni del končan. Sledila je še slikca vseh treh udeležencev, ko smo ravno prejeli vsa tri odličja.

Nato pa je prišel na vrsto družabni del, z manjšo pogostitvijo. Pripravili so malce prigrizka in pa kozarček pijače, da smo lahko nazdravili. (fotograf je bil počasen, pa sem že spil predno je slikal)

V prijazni družčini je stekel prijeten klepet in čas je zdirjal, kot bi ga negdo priganjal.

Pozneje je Doljak prejel še dve brošuri z raznoraznimi popisi tekačev, z tekov na tem območju in bil jih je zelo vesel. Kako jih tudi nebi bil, saj pozna večino vseh imen, ki so zapisana v teh skriptah.

Za veliko večino zna povedati kje je nastopal, kakšne čase je dosegal in podobno. Verjetno se kak teden dni ni premaknil iz stanovanja, ob listanju teh knjig.

Tokrat pa nas je čas že malce priganjal, pa tudi druščina se je počasi razhajala. poslovili smo se in se počasi odpravili proti Novemu mestu, kjer je mene čakala še nočna izmena dela. Malce sem jo skrajšal, a se je še vedno precej vlekla. Kar daleč je bilo do jutra, a je minilo kot vedno mine vsaka stvar.