Cerov log 09/06/2013
V lepo nedeljsko jutro, sem počasi postopal okoli hiše.
Misli so uhajale proti gorjanskemu hribu, tokrat še malce bolj. Tam je bila
namreč razpisana tekaška prireditev za tisto dopoldne. Tu nekako kar ne smem
manjkati, saj je to najbližja tekma. Vsako jutro gledam v ta hrib, takoj ko
pogledam skozi okno, torej je udeležba obvezna.
Počasi so se urini kazalci pomikali proti pol deveti, ko sem
začel nositi opremo v torbo. Nekako sem šel mimo tekaške zloženke in kar nekako
podzavestno pričnem listati po njej. Seveda se ustavim tudi ob teku na
Gorjance. Pa je pisalo 9:30 za začetek teka. ????!!! Jaz sem imel v mislih
deseto uro in od kje zdaj to? Ja bo pač treba malce pohitet. Še sreča da nisem
bil z nikomer v dogovoru in sem lahko na hitro odrinil od doma. Tudi na hitro
sem bil v Pendirjevki, kjer pa je bila le peščica tekačev. Niti prijavnega
mesta še ni bilo in nikogar od organizatorjev. Hm, vse skupaj malce čudno.
Parkiram in se vrnem na start, kjer pa so počasi pričeli prihajati. Tudi zvedel
sem, da je start ob desetih in da je v tisti brošuri napačen podatek.
Nič hudega, samo da ni prepozno, počakati sploh ni težko. Je
bilo pa več časa za pripravo in klepet, pa še medalji iz Brežic sva dobila z
Doljakom. Midva jih že imava, kaj bi sploh se mučila v hrib.
Pa sva se vseeno. Kmalu je bilo kakih sto tekačev na mostu
in čakalo na znak. Odštevanje je šlo proti koncu, gasilski kombi se je
odpeljal, mi pa v karseda hitrem teku za njim.
Pa ni šlo kaj preveč hitro, saj
je klanec od prvega do zadnjega metra. No do zadnjega ravno ne, zadnjih dvesto
metrov je tokrat v spustu. Pa saj sploh ni problem klanec, le pravilno se ga je
treba lotiti. Kar nekaj tekačev se je pognalo prehitro v začetku in so po nekaj
kilometrih pričeli upočasnjevati, saj je zmanjkalo moči. Jaz sem tokrat nekako
pričel v pravem ritmu, čeprav me je nekajkrat skoraj potegnilo naprej, ko so
šli mimo mene določeni tekači. Vseeno sem nekako ohranil svoj ritem in v
solidnem času opravil z progo.
V cilju po dobrih šestih kilometrih sem bil z časom 32:08, ciljna ravnina pa je bila
tokrat malce drugačna. Če smo vsa ta leta imeli cilj v klancu proti koči na
Miklavžu, so tokrat zaradi nesoglasij obrnili v stran. Pred vzponom proti koči,
smo zavili na desno in v spustu nadaljevali v smeri igrišča in nato zavili proti lovski koči, kjer je bil cilj.
Malce hladne vode in bolj umirjeno dihanje,
postanek za trenutek, potem pa nazaj v dolino. Tokrat je bilo ne tekmovalno. Z
nekaj tekači smo se vračali počasi in sproščeno nazaj na start, kjer je bilo
treba nekako priti do naših jeklenih konjičkov.
Skoraj se je v dolino bolj vleklo in dalj časa teklo kakor v hrib, a smo
nekako uspeli.
Ko smo primaširali nazaj na Gorjance, se je večina že
okrepčala z malico, ki so jo pripraavili, pa tudi rezultati so že bili
objavljeni. Na hitro pogledam kako smo se odrezali Maticki, predno se odpravim
na malico.
Franci Menič 1. 31:17
Kralj Stanislav 2. 32:08
Bučar Gregor 4. 35:02
Mikolič Silvo 6. 35:45
Lukšič Andrej 9. 41:30
Šuštar Miro 10. 46:52
Vesna Oražem 4. 48:49
Kar lepe uvrstitve in nekateri smo prejeli tudi medalje, ki so jih kmalu pričeli podeljevati. Hoteli smo narediti še eno »gasilsko«, pa smo
se kar razkropili, tako da nismo bili vsi na kupu, večina pa je le bila.
Sledilo je še žrebanje nagrad in dobili smo
jih skoraj vsi.
Veliko jih je bilo, večina tekačev pa že odšla, tako smo dobili
tisti, ki smo počakali do konca. Saj so prišle kar prav, sploh tiste v
steklenici, saj niso prodajali nobene pijače v cilju. Pa bi jo lahko, saj žeja
je bila, pa še malce bi zaslužil organizator.
Pač kakor je bilo je bilo in ni bilo slabo. Ciljna lokacija
je boljša od prejšnje in lahko ostane, le pušelšank je treba postaviti pa bo
vse v najlepšem redu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar