Soparno, oblačno in nevem kakšno še,
skratka nič kaj prijetno vreme. Pa
vseeno je bilo treba tahitre copate zavezat in vzeti pot pod noge. Samo v kateri konec se odpraviti, saj je bilo
tekaških prireditev kar nekaj. Nekako so najbolj privlačile Brežice in
tamkajšnji tek, kakor tudi v sosednji Avstriji Lipizanerlauf. No med tema dvema
sem tehtal jaz in Edi, medtem ko so dekleta
imela na vagi tudi DM tek v Ljubljani.
Sicer je bil namen večine “Matickov” odmaširati prav na Dm-tek, se
našemit v gospodične in zbijati sale po ljubljani. Pa je vse padlo v vodo, kot
temu rečemo, zato je šlo tja le delček deklet, ostali pa v Brežice, nekateri pa
potem še naprej.
No tisti nekateri sva
bila Stane Kralj in Edvard Doljak.
Tako smo se najprej napotili v Brežice. Spotoma
sem pobral Doljaka in ena dva sva bila ob izlivu Krke. Oblaki na nebu so
strašili z dežjem in malce so tudi porosili.
Dokler sva opravila prijavo in malce poklepetala, je zunaj že pričelo
deževati. Tuhtal sem kako bom tole izpeljal, saj sem bil moker že samo, da sem prišel do avta. Seveda rezervnih
oblačil pa nič. Pa bo že nekako, sem
dejal in se pripravil za tek.
Vreme se je
počasi zjasnilo in malce ogrelo, mi pa smo kmalu stali na startni črti. Kar
nekaj Matickov je bilo videti v množici tekačev. V
ospredju Franci in Stane, pa takoj za njima Silvo, Andrej, pa Marko, Miro in
Vesna.
In že smo tekli po ulicah mesta, kateri je bil po prvem kilometru že za
nami. To je bil kar precej hiter
začetek, saj so ure pokazale komaj nekaj čez tri minute. Pa se nisem nič čudil, saj prvi je vedno
najhitrejši, tukaj je pa še celoten v spustu, tako da…..Če je bil prvi bolj
hiter, so bili pa naslednji bvolj povprečni, oziroma počasni. Kot na večini
tekov, tisti najhitrejši pobegnejo že na začetku, mi pa potem počasi za njimi.
Tokrat smo večino proge pretekli skupaj trije tekači. Vsak je bil nekaj časa
spredaj in vlekel, kolikor je imel moči. Poti v labirintu gozda kar ni hotelo
zmanjkati. Malce sem že spustil iz spomina progo, pa sem za vsakim ovinkom
čakal, kdaj bo tisti zadnji, ko že ugledaš grajsko ozemlje.
Medtem je Jože ostal nekje zadaj, Andrej
pa mi je pričel bežati. In mi je tudi
ušel, tako sem v cilj pritekel kot 6. s časom 35 :35,
tam pa je bil že
Franci Menič kot 2. 33 :40. Malce utrujen in blaten, (pred tekom je
deževalo, pa po gozdnih poteh je speljana proga….) sem se probal čim prej
“sestavit”. Medtem so v cilj prihajali počasi drug za drugim. Marko Bučar 20. 38 :43,
Lukšič Andrej 61. 44 :04,
Vesna Oražem 87. 47 :48,
Medtem smo nekateri že vnesli porabljeno
energijo in bili pripravljeni za nove podvige. Ker je bilo časa premalo, nisva
čakala rezultatov in podelitve, ampak sva kar odšla naprej. Za vsak primer, če
bi bila med dobitniki, pas va pooblastila druge za prevzem medalj. In je kar bilo nekaj medalj.
Marko Bučar- zlata
Menič Franci- zlata
Stanislav Kralj- srebrna (nadomeščal Marko)
Vesna Oražem srebrna
Pa tudi Doljak je prišel do tretjega
mesta, podelitev sva pa imela kar pred naslednjim tekom v Pendirjevki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar