Martin pa je posebne sorte "patron". Na Dolenjskem je kar dobro poznan in obrajtan, pa je prav da se mu izkaže pozornost. Primorci mu to pozornost izkažejo tudi s tekom, pa smo jim šli pomagat še Dolenčki. V jutranjih urah se odpravim na pot in grede pobiram še ostale. Najprej Doljaka v Novem mestu, pa potem še Šuštarjeva dva v Poljanah. Pa je bil avto poln in: "Podgurje gre na murje".
Seveda ob prihodu skoraj vse poznano, kar se tekačev tiče, pa še en "Matick" se je našel med njimi. Smo bili kar malce presenečeni, tako mi za njega, kakor on za nas. Seveda smo bili drug drugega veseli, malce poklepetali in že se je bilo treba naštimati za tek.
Kmalu je bila ekipa na red, za podvig v počastitev zavetnika kletarjev in vina.
Še malce ogrevanja
potem pa zagristi za dober startni položaj,
počakati na strel in se pognati v tek.
Proga je zdaj že kar nekaj let ista, precej zanimiva in je to eden od najatraktivnejših tekov. Teče se od Simonovega zaliva ob obali proti plaži pod Belvederjem. Sledi nekaj stopnic ter vzpon na najvišjo točko teka na Belvederju. In če si na najvišji točki, ne gre naprej drugače kakor navzdol. Najprej skozi manjši tunel (je tako nizek, da se ga ne da preteči), potem pa po ostrih ovinkih strmo navzdol na sled ozkotirne železnice Parencane.
Tale železnica pa gre kar malce v breg, dokler ne pretečemo tunela v Jagodju, nato pa malce razgibano proti Izoli. Pretečemo industrijski del mesta, mimo Droge, ladjedelnice, Delamarisa, ter pritečemo na obalo. Sledi tek po plaži, pa čez trg in marino po obali nazaj na plažo v Simonovem zalivu. Vsega skupaj se nabere za 11 km.
Seveda je vseskozi ob poti vse polno navijačev, ki glasno spodbujajo vsakega tekača. Tako je prav prijetno teči in ni dolgočasno ne tekačem, ne navijačem. Med tistimi ki so navijali, je bila tudi naša navijačica, ki je skrbela za fotografijo, zraven pa si je malce pogledala naokoli.
Kmalu smo bili vsi v cilju in tudi vsak po svoje uspešni:
Kralj Stanislav 43.18
Lukšič Andrej 51.11
Doljak Edvard 53.12
Šuštar Mirko 59.56
Po krajšem počitku smo se odpravili nazaj na prireditveni prostor.
Tu so imeli že nekaj rezultatov, pa nekaj vinčeka, čaja, sadja in bobiče za vsakogar. Kmalu so pričeli tudi z podeljevanjem medalj in pokalov, a ni šlo vse kot po maslu in so morali razveljaviti podeljeno in ponovno preračunati rezultate. Se pač zgodi, če bi rad vse skupaj stlačil čim hitreje pod streho. Ta čas, ko so računali, pa so podelili nekaj praktičnih nagrad. Tako se je Andrej domov odpeljal z vlakom.
Potem pa so le nekako prav izračunali in pričeli podelitev. Med dobitniki je bila tudi polovica Matickovih tekačev. Najprej so poklicali Doljak Edvarda, ki je pristal na tretjem mestu,
nato pa še Kralj Stanislava, ki je ujel drugo mesto.
Tako smo dobili vsak po svojih zaslužkih in lahko smo se počasi podali na pot. Med tem je bilo tudi že nekaj dežja, pa še na več je kazalo, zato smo samo še rekli
.Pa smo jo mahnili na pot, vendar ne ravno proti domu. Grede domov smo zavili še do našega prijatelja tekača, ki mu zdravje v zadnjem času ne služi ravno najbolje, pa ga zato ni na tekih. Obiska smo bili veseli vsi, tako mi kot tudi on. Malce smo pokramljali, popili kozarček dobrega vina, mu zaželeli čim prejšnje okrevanje in jo ubrali domov.
Srečujem kar nekaj ljudi,
ki v življenju pozitiva se jih drži,
tudi če jim ne gre vse gladko,
vse na pozitivno obrnejo.
ki v življenju pozitiva se jih drži,
tudi če jim ne gre vse gladko,
vse na pozitivno obrnejo.
Smehljajo se ves dan in noč,
prijatelju ponudijo pomoč,
ne obupajo nekoč,
vedrina v srcu je njihova moč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar