Tisto soboto smo se zbudili v sončno a hladno jutro. Na pogled lepo in prijazno, sicer pa ne kaj preveč, saj so bile temperature pod lediščem. Seveda nas to ni odvrnilo, da nebi odtekli 3. tekme za pokal Sevnice, ki je potekala v Krmelju.
Počasno prebujanje in klimatiziranje na nizke temperature, potem pa pot pod noge proti Mirenski dolini. Spotoma sem poklical še Doljaka, da malce poklepetava za čas vožnje tja in nazaj. Nekako sem ga še ulovil in skupaj sva jo odrinila preko gričev Trebelnega.
Start in cilj je bil pred oš Krmelj, kjer so najmlajši že pridno tekmovali, medtem ko smo mi šele prihajali, oziroma so se tapridni že ogrevali. No vsaj pogled na prizorišče je bil precej bolj prijazen kakor prejšnje leto, ko je poleg nizkih temperatur ležalo okoli šole še kakega 3/4 metra snega. Vsaj glede tega je bilo precej bolj prijazno.
Nekje okoli 80 tekačev se je zbralo tukaj, od tistih najmlajših pa do najstarejših. Na 300 m in 600 m so že zaključili, 1000 m so ravno bili na progi, medtem ko smo se mi pripravljali in čakali na začetek našega 4000 m dolgega teka.
Proga je bila malce drugačna kakor lani. Zaradi snežnih razmer, so jo lani malce priredili in dodali dodatni krog, sedaj pa je potekala kakor običajno. Začetek pred šolo kjer je prostora ravno prav, da se razvrstimo pred zožanjem proge. Po nekaj deset metrih se namreč asfaltna podlaga konča in ptritečemo na travnate površine med igrišči.
Tu naredimo precejšenj krog nasamem travnatem igrišču, nato pa v ostreem zavoju na makadamsko pot. Tu je nekaj vzpona, proti glavni cesti na zadnji strani šole. Sledi le še spust po pločniku ob glavni cesti in že zavijemo na dvorišče šole. Pa je prvi kilometer za nami. Sedaj je treba le še tri ponovitve in četrto prečkanje ciljne črte je tisto pravo. Pa saj ni tako hudo. Dobrih 15 min, pa je bilo vsega konec, vsaj kar se teka tiče. Sledilo je še nekaj debate ob srkanju vročega čaja in kuhančka, potem pa je večina utihnila. Postregli smo si namreč z malico, kjer pa se le težko govori in je.
Tudi podelitev medalj je prišla kaj kmalu na vrsto. Pričeli so z najmlajšimi, potem pa počasi proti starejšim skupinam. Ker je udeležba precej skromna v članskih skupinah, se do medalj pribijemo skoraj vsi. Še toliko boljše, saj se ni treba kaj posebno truditi.
Tako smo to leto v Sevnici zaključili. V drugem letu nas čakajo še dve tekmi, prva februarja v Boštanju in druga marca v Blanci.
Ni komentarjev:
Objavite komentar