Zimska tekaška liga Gospodična 2014/2015 3. krog

Gabrje 20.12.2014

Sončno sobotno dopoldne, ko smo se zopet zbirali pod Gorjanci. Če je v prejšnjem kolu že kazalo, da bomo dobili zimske razmere in bo upravičen naziv "zimska liga", je tokrat lepo vreme zopet pokvarilo vse.

In smo se podali v tretje na pot od Gabrja do Gospodične v osrčju Gorjanskih gozdov.Lepo vreme sicer vsak rad porabi za razna dela, a kljub vsemu se jih je 50 našlo čas za tekaško druženje.  Pa saj ni skoraj več kaj dodati. Društvo Marathon ima v rokah vse organizacijske vajeti, Dolenjski list pa je prisoten kot glavni oglaševalski medij, kjer se da tudi najti fotografije in reportažo. (nekaj malega pa je zapisano tudi na teh straneh, čeprav z nekaj zamude)

Štarter nas je postavil za črto, oprema se je odpeljala na ciljni prostor, čaj in kuhanček je bil v pripravi, pripravljeni pa smo bili tudi mi. In na znak so pričele teči ure in mi.

Ne vem kako je to mogoče, vendar so ure vse hitrejše in klanci vse bolj strmi. Pa ne za vse, očitno le za nekatere. Medtem ko eni postavljajo rekorde na progi, drugi zaostajamo iz tekme v tekmo. Vsaj zame tole drži, saj vsakič ure tečejo za kaki dve minutki dalj. Pa nič zato, saj je glavno druženje.

In kako smo se razvrstili tokrat?

1. Puš Sebastjan   B     Matick         42:49
2. Vidmar Bojan  D  DTP Trebnje   43:13
3. Laj Gregor   A  Metliška črnina   43:53
4. Bučar Gregor    A    Matick         45:53
5. Bojanc Brane D Sprint Novo mesto 46:38
6. Balabanič Damjan B TK N.m      47:44
7. Kralj Stanislav  D  Matick        48:13
8. Breščak Blaž  C   Fit klub        48:24
9. Ljubi Klara   G   AK Krka      48:51
10. Bučar Marko  B   Matick     49:09
17. Šimec Srečko   C   Matick    51:53
23. Zamida Boštjan C  Matick   54:12
26. Lukšič Andrej  C   Matick      55:46

Zimska tekaška liga Gospodična 2014/2015 2. krog

Gabrje 07.12.2014

Zima je čas za počitek, lenarjenje in podobne zadeve. Da pa se ravno ne pozabi kako se teče, se vsake toliko zapodimo na tek. Da se malce premiga zarjavele sklepe ravno prav pride zimska liga, ki je v drugem krogu majčkeno (ampak res čisto malo) pokazala, na zimske razmere.
V dolini je rahlo padal dežek, medtem ko je po vrhu rahlo snežilo, šibka burja pa je nekoliko ohladila ozračje. In klub slabemu vremenu se nas je zbralo na startu kar 57 tekačev in tekačic.

Kot vedno tudi tokrat ob 11:00 start in kar se da hitreje do Gospodične. Nekateri so tako hitri, da so tekli malce naprej, pa malce nazaj, čeprav ne vem točno kako in zakaj.

Zgrešiti tu še ni mogel, je pa verjetno kaj pozabil, saj v cilju je bil. Za nami pa je odpeljalo tudi spremljevalno vozilo, z vso našo kramo, ki smo jo naložili vanj. Tokrat so bila oblačila obvezna, saj smo bili mokri že pred startom.

In smo jo počasi ubirali proti vrhu. Nekaj sto metrov pred najvišjo točko nad morjem, so se pričele kazati zimske razmere. Pa ni bilo toliko, da bi komu drsela, ali povzročalo kake druge težave. Toliko ga je pa bilo, da lahko rečemo, da smo tekli po snegu.

In odtekli smo še drugič! Na cilju nas je čakal štarter z krofi, v koči pa čaj in kuhanček.  Tudi novinarska ekipa je bila na vrhu, vse lepo poslikala in objavila v Dolenjskem listu.

In kaj so pokazale ure?

Tudi tokrat je bil najhitrejši Puš Sebastjan  Matick  s časom 42:35
takoj za njim Vidmar Bojan  DTP Trebnje čas 43:31
3. Laj Gregor  Metliška črnina  čas 44:02
4. Bučar Gregor Matick  čas 46:31
5. Bojanc Brane KD Sprint  čas 47:32
6. Kralj Stanislav Matick   čas 47:37
7. Luzar Matej Marathon  čas 48:15
8. Breščak Blaž  FIT klub  čas 48:25
9. Balabanič Damjan  TK novo mesto  čas 48:58
10. TZekavec Gorazd   Kongo team  čas 49:10
13. Bučar Marko   Matick   čas 49:48
16. Mikolič Silvo   Matick   čas 50:43
18. Mikolič Matej   Matick   čas 51:23
20. Šimec Srečko   Matick  čas 51:45
30. Zamida Boštjan  Matick  čas 54:58
33. Lukšič Andrej   Matick  čas 57:36

Najhitrejša med dekleti je bila Ljubi Klara pred Stržinar Marjeto in Škedelj Bredo.

Sevniški pokal/ Sevnica

Sevnica  06.12.2014



Še nekaj malega je ostalo tega leta, potem pa treba obrniti  zamenjati koledar. Nebi bilo slabo tudi zamenjati kakšne navade, vsaj tiste malo slabše, oziroma razvade. Mogoče pa bo kaj od tega. Pustimo se presenetiti.
Preseneča pa vsekakor vreme v tem letu. Na zadnji tekmi sevniškega pokala za to leto je presenetilo z ledenim dežjem in pa s snegom po vrhovih.

Je že nekako kazalo na začetek zime, pa se je vse skupaj zopet ogrelo. Tisto soboto pa ni bilo prav nič toplo, ko sva jo z Doljakom ubirala proti Sevnici. Prispela sva nekoliko pozneje, pa nič zato. Za ogrevanje kar ni bilo, saj si se bolj ohladil, kakor ogrel, če si tekal v takem vremenu tam doli za Savo. Še sreča, da imajo zavetje in to še ogrevano, za vse, kar sodi zraven teka.  Tako smo po prijavi kar ostali v šoli, dokler ni bilo treba na startno mesto.

Napotkov skoraj nismo rabili, saj nas je večina tukaj že tekla. Dva kroga po levem bregu Save nanese 4 km , kar pravijo da je dovolj. V eno smer po nasipu in nazaj mimo njega. Seveda mimo po kopni strani in ne po tisti ki teče voda, sicer bi imeli duatlon. Pa smo ga skoraj imeli, saj je ves čas deževalo. Pa se nismo dali in smo se kar spustili po nasipu.

Luž ni bilo, razen ene na drugem obratu, pa smo ravno tako bili premočeni že po prvem krogu. Kar ni bilo nekega pravega veselja za tek, pa smo nekako zvozili do konca. Potem pa nič čakat. Hitro na toplo in brisačo v roke.
Ko smo bili nekaj časa na suhem, smo se tudi ogreli in okrepčali. Kot vedno so nas čakali makaroni in pa topel čaj, pa tudi kup sladkarij - takšnih in drugačnih. Te so šle skoraj bolj v slast kakor pa testenine, čeprav so bile okusno pripravljene.
In skoraj poprej kot smo mi vse to pospravili, so bili rezultati na mizi in že so pričeli z podelitvijo.  Najhitrejša sta bila kot vedno domačina, mi pa potem nekoliko za njima.

Jaz sem za njim zaostal nekaj več kot minuto in pristal na 6. mestu, v skupini pa je bil še vmes še eden in sem tako pristal na 3. mestu, s časom 15:35.

Tudi Doljak se ni povzpel višje. Ravno tako je pristal na tretjem mestu v skupini, absolutno pa je bil 15, s časom  18:45.

Tako se je v teh koncih za letos zaključilo. V naslednjem letu nas čakajo pa še dve tekmi in sicer prva v februarju in druga v marcu.

Zimska tekaška liga Gospodična 2014/15 1. krog

Gabrje 22.11.2014



In že gremo naprej. Še dobro se niso zaključili pokalni teki, že smo pričeli z zimsko ligo "Gospodična 2014/15". V lanskem letu je bila ta liga nekako v povojih in na "probi", če bo interesa za tovrstne teke, letos pa je to že prava liga. Da je vse skupaj kakor mora biti, dokazujejo tudi številke, saj se je na prvem teku zbralo kar 61 tekačev in tekačic. Bravo!

Nič pa ni kazalo kaj na zimsko ligo.  Lepa sončna sobota, z temperaturami poletja (skoraj), je klubovala veliki udeležbi, ali pač ne in bo udeležba tudi v prihodnje tako velika. Bomo videli v drugem krogu. Tokrat pa je bilo kar lepo videti množico tekačev, ki so se podili po ulicah Gaberja in se pripravljali na tek. še vedno je organizacijsko vodeno iz strani društva Marathon iz novega mesta in v rokah dveh glavnih akterjev lige.

Tekaško nič kaj drugače kakor lani. Začetek pri spomeniku v Gaberjah in cilj planinski dom pri Gospodični. Dolžina dobrih 9 km in nekaj "malega" vzpona, ter prevoz opreme do cilja. Nazaj še vedno vsak po svojih močeh in iznajdlivosti oziroma organizaciji. 

 Prisotnih je tudi nekaj navijačev na samem startu in cilju, medtem ko vmes le sem pa tja kaka hupa avtomobila, še za to ne veš ali je v spodbudo, ali bolj tisto za"bejži s ceste"! Prisotni so pa tudi(kot vedno) novinarji Dolenjskega lista, ki vse skupaj pridno poslikajo in zabeležijo v najbolj branem častniku na Dolenjskem.

Potem pa še zadnji napotki, katere v veliki večini preslišijo.

No pa ne vse, vglavnem tiste o parkiranju avtomobilov. Parkirišče za jeklene konjičke je pod cerkvijo, a ker je do starta sto metrov, so večinoma parkirani okoli trgovine in gostilne, lastniki le teh se pa jezijo, ker ni prostora za njihove goste.  Mogoče se bo tudi to v bodoče vzelo malce bolj resno.

Resno pa smo se postavili na startno mesto in na znak glavnega sodnika pričeli prvo dejanje v novi sezoni lige "Gospodična".

Smo jo kar "orengi" potegnili čez prvi ovinek in zasopihali v prvi klanec, ki se konča nekje na sedmem kilometru pri Krvavem kamnu. Tistim prvim je kar letelo in so že po prvih kilometrih imeli veliko prednosti.

 Meni klanec kar nekako ne gre in sem jo počasi mahal v hrib. Nekaj malega sem pospešil v srednjem delu, ko se nekoliko poleže klanec, pa me je potem spet zmanjkalo med Škofovko in vrhom klanca.

Vsaj potem zadnji kilometri v dolino grejo malce lažje. Je precej boljše to, kot pa da bi morali še naprej v breg do Trdinovega vrha. Tako pa samo lahkotno v spust in že smo bili pri Gospodični v cilju.

Kar segreje in izmuči tale klanec. Sedaj bo treba pa še v dolino.

Še pred tem pa majčkena okrepčitev. Vsak dobi en velik krof, čaj in kuhančka. Seveda po želji in okusu, lahko pa si privošči tudi kaj drugega, le če si najde sponzorja. ;) Večina nas je kar zadovoljna z ponujenim, potem pa veselo nazaj v dolino.

In še rezultati!

1 Puš Sebastjan  1980   B   Matick 0:40:46

2 Vidmar Bojan  1967   D   DTP Trebnje 0:43:53

3 Laj Gregor  1994    A    KK Metliška črnina 0:44:06

4 Bučar Gregor  1993    A    Matick 0:45:53

5 Luzar Matej  1993     A    Marathon Nm 0:46:18

6 Kralj Stanislav  1970    D    Matick 0:46:20

7 Bojanc Brane  1963    D     KD Sprint Nm 0:46:54

8 Breščak Blaž  1973     C    FIT klub Nm 0:48:34

9 Pehnec David  1977     C    Ultra Nm 0:49:01

10 Luzar Luka  1983     B    ŠD ASI 0:49:11

15 bučar Marko   1988     B    Matick   0:49:59



21  Mikolič Matej    1989     A   Matick  0:52:09


25  Zamida Boštjan    1975    C  Matick    0:53:45

33   Lukšič Andrej     1975    C    Matick    0:55:33

49   Šuštar Mirko    1952   F  Matick      1:02:45

Zaključek Tekov Dolenjske 2014

Danes se zdi, kot da je to že dolgooooo nazaj. Verjetno ker je res. :) Ampak ker se leto bliža koncu, je potrebno popraviti še stare "grehe". :) Zato je tajnica spet na delu.

Pa poglejmo, kako smo zaključili letošnje Teke Dolenjske davnega 19. 10. 2014.

Šli smo v Bušečo vas. Kjer imajo novo igrišče. In kjer je sijal sonček in če ni moj spomin v teh sivih dneh preveč zamegljen, se mi zdi, da je bilo prijetno toplo, če ne že kar vroče.
Za jesenski tek več kot primerno.

Dopoldne smo se najprej podali še na zadnje tekaške kilometre v tej sezoni v okviru tega pokala. Mislim, da nima smisla izgubljati besede o progi. Hrib, hrib in še malo hriba na hrib. Skratka, not my favourite. :) Hribolazcem je bilo morda všeč, jaz sem pa v hribe dobesedno lazila. Res sem kar lep kos proge prehodila. Pa kaj. Sem pa prišla do konca. :) Nekateri (no, precej njih) je prišlo do konca še pred mano. Najbolj zagnani (beri direktor Stane) so odtekli kar dva kroga. Nisem prepričana, ali sem se že preoblekla, ali sem se ravno začela preoblačiti, ko je on opravil že drugi krog - trening za maraton. Uf, hvala lepa, pa tak trening. :)

No, da ne bom predolga, tukaj so našli klubski rezultati. Bravo mi!
6. Stanislav Kralj, 1. v E
12. Srečko Šimec, 2. v E

24. Marko Bučar, 7. v B
38. Silvo Mikolič, 2. v G

62. Andrej Lukšič, 8. v D
88. Vesna Oražem, 5. v C
92. Miro Šuštar, 7. v I
101. Barbara Vidic, 6. v B
119. Mojca Vidic, 4. v D
122. Nina Škobrne, 8. v A


In v Bušeči vasi je bil (kot sem že omenila) tudi zaključek pokala, kjer so se aplavzi za Maticke kar vrstili in vrstili. Poglejmo še te dosežke.

Začnimo z ženskami:
Nina Škoberne, 3. v A

Barbara Vidic, 4. v B

Vesna Oražem, 2. v C

Mojca Vidic, 2. v D

Sledijo pa še moški predstavniki:

Gregor Bučar, 1. v B
Marko Bučar, 2. v B

Andrej Lukšič, 2. v D

Stanislav Kralj, 1. v E
Srečko Šimec, 2. v E

Silvo Mikolič, 1. v G

Mirko Šuštar, 6. v I

In za konec še naš letošnji ponos ...

Pokal za 2. mesto v ekipnem tekmovanju. :)

Premagali so nas samo organizatorji (Društvo Marathon), kar se pa že spodobi, glede na to, da so organizatorski klub in klub s tradicijo v Novem mestu. Mi, rekreativni Maticki, smo pa sploh ekstra veseli, da lahko stopimo ob bok profesionalcem, pa čeprav morda po hitrosti nismo vsi v vrhu, po vztrajnosti se pa temu vrhu resno približujemo. Verjetno je letos še najmanj resnosti za tek izkazala prav klubska tajnica, ampak tudi tako mora biti. :)

Verjetno je ob takšnem zaključku fajn zapisat še kakšno zahvalo. Recimo vsem organizatorjem tekov. Pa tistim prostovoljcem ob progi, ki me ekstremno razveselijo z vodo, ko mi ponudijo kozarček. Našemu direktorju, ki je pogosto poskrbel za prevoz na teke. Klubskim sotekačem, ki te spodbudijo tudi ob lenobnih dneh. Vsem tistim, ki poskrbijo za lep dan in kak nasmeh pred, med in po teku. Konkurenci, ki nas dela samo še boljše in nas žene višje, hitreje, močneje. Torej hvala vsem, zaradi katerih je naš klub tako fajn klub, da ni noben klub tako fajn klub kot je Matickov klub fajn klub. :D