Sevniški pokal/ Boštanj

Boštanj 15.11.2014

Pa se počasi nadaljuje tudi z teki v Sevnici, oziramo v sevniškem pokalu. Tako smo se malce po Martinu zbrali v Boštanju. Kar nekaj sem premleval, ali ja, ali ne, pa je na koncu ostalo pri ja. Namreč, ta dan je bil v planu še en tek, za katerega pa nisem vedel ne koliko ne kaj. Isti dan je bil na Štajerskem tudi zaključek tamkajšnjega pokala in zraven še štafetni tek, to je bilo pa tudi vse kar sem vedel.

Sledeil je le še dogovor glede odhoda na en in drugi tek.  Marko Bučar se je za isti dan odločal za duatlon v Samoboru, pa je bilo treba uskladit potem prevoz za naprej. On se je odločil, da duatlon ne gre in je zato prišel malce prej za gledalca in navijača v Boštanj, Doljak in moja malenkost, pa sva kot vedno v zadnjem hipu prispela v Zasavski konec.

Ko prispemo na te teke, je vedno že vse napeto in v tekaškem vzdušju, saj najmlajši že veselo tekmujejo, vedno je pa tudi cel kup navijačev, za dobro vzdušje. Tudi tokrat ni bilo drugače. Vrišč navijačev in sopihanje tekačev, pa dobra volja tistih tekačev, ki so se šele pripravljali na tek. Med slednjimi sva bila kmalu tudi z Edvardom.

En krog za ogrevanje ni nič preveč, pa še ogledaš si, če je proga kaj v boljšem stanju od prejšnjega leta. In ugotovitev po prvem krogu za ogrevanje. Proga nič boljša, ali pa mogoče še nekoliko slabša.  V startni ravnini je bilo vse polno konjskih iztrebkov, saj je ta del speljan preko pašnika.

Pa saj je za vse enako. Bomo že nekako izognili bližnjemu srečanju z njimi. In smo se postavili na startno črto. 34 tekačev in tekačic na 4 km  dolgi preizkušnji. Krog je bil izmerjen na 1 km, se pravi štiri kroge.

Za začetne metre je dovolj prostora, da jo lahko ubere vsak po svoje, a se kmalu zoži na ozko stezico kjer je prostora le še za enega ali dva tekača vštric. Na razmočenem zemljišču je tudi precej spolzko, povrhu pa še neravni teren. Tako težaven je celotna prva polovica kroga, medtem ko druga je boljša. Zakrožiš okoli šole, pa si v cilju.

V cilju za prvi krog. Potem je bilo treba še trikrat, da je bil tisti tapravi cilj. Sedaj je bilo treba samo paziti kateri tekači te prehitijo, oziroma katere moram jaz prehiteti. Zmagovalca v moji skupini ne morem ujeti, pa tudi drugega zelo teško, potem za tretje mesto pa se že lahko potegujem. Tudi tokrat je kazalo nekaj podobnega. V prvem krogu sem držal tretje mesto, a sem ga že v naslednjem izgubil. Vseskozi sva bila za nekaj korakov skupaj. Tretji krog je bilo treba napasti, ali pa pustiti. Probal sem prvo in uspel, pa še nekaj več. Drugi v naši skupini je nekaj opešal, pa sem v začetku zadnjega kroga prehitel še njega.

Sedaj je treba samo še držati pridobljeno. Zbral sem vse moči in kar bo pa bo. Pa bi kmalu odneslo vse pridobljeno Kmalu po prvem zavoju sem malce nepazljivo stopil in zadel ravno v luknjo. Noga se je zvrnila in začutil sem bolečino v gležnju. Nič kaj prijetno. Teh nekaj sto metrov pa še bom nekako. In sem odšepal naprej. Kakih sto metrov je šlo težko, potem pa se je nekako razmigalo in privlekel sem se do cilja.

Nekoliko več bolečine je bilo potem v mirovanju, a ni kazalo na kako hujšo zadevo. Nekaj hladilne kreme na gleženj, pa hladilno tekočino v želodec in je bilo boljše. V želodec ni šla le tekočina, saj je bilo tudi testenin kolikor si jih hotel.

V tem času ko smo mi jedli, so izpeljali še en tek, kateri pa je bil dobrodelnega namena. Ne vem točno za kaj so zbirali, ampak mislim da za enega učenca iz njihove šole. 

In še ena "dirka" je sledila. Pregledna tekma za EP v krosu v Bolgariji 2014, kjer so se pomerili najboljši.

V tem času so objavili rezultate, na podelitev pa nismo čakali, saj nas je čakalo že naslednje dejanje v Slovenski bistrici. Medalje zame in za Doljaka, so tako prevzeli drugi, ko smo se mi že peljali novim dogodivščinam na proti.

In še rezultat!

3. Kralj Stanislav   čas 15:56  2. v C

13. Doljak Edvard  čas 19:07  3. v D