Pa poglejmo, kako smo zaključili letošnje Teke Dolenjske davnega 19. 10. 2014.
Šli smo v Bušečo vas. Kjer imajo novo igrišče. In kjer je sijal sonček in če ni moj spomin v teh sivih dneh preveč zamegljen, se mi zdi, da je bilo prijetno toplo, če ne že kar vroče.
Za jesenski tek več kot primerno.
Dopoldne smo se najprej podali še na zadnje tekaške kilometre v tej sezoni v okviru tega pokala. Mislim, da nima smisla izgubljati besede o progi. Hrib, hrib in še malo hriba na hrib. Skratka, not my favourite. :) Hribolazcem je bilo morda všeč, jaz sem pa v hribe dobesedno lazila. Res sem kar lep kos proge prehodila. Pa kaj. Sem pa prišla do konca. :) Nekateri (no, precej njih) je prišlo do konca še pred mano. Najbolj zagnani (beri direktor Stane) so odtekli kar dva kroga. Nisem prepričana, ali sem se že preoblekla, ali sem se ravno začela preoblačiti, ko je on opravil že drugi krog - trening za maraton. Uf, hvala lepa, pa tak trening. :)
No, da ne bom predolga, tukaj so našli klubski rezultati. Bravo mi!
6. Stanislav Kralj, 1. v E
12. Srečko Šimec, 2. v E
24. Marko Bučar, 7. v B
38. Silvo Mikolič, 2. v G
62. Andrej Lukšič, 8. v D
88. Vesna Oražem, 5. v C
92. Miro Šuštar, 7. v I
101. Barbara Vidic, 6. v B
119. Mojca Vidic, 4. v D
122. Nina Škobrne, 8. v A
In v Bušeči vasi je bil (kot sem že omenila) tudi zaključek pokala, kjer so se aplavzi za Maticke kar vrstili in vrstili. Poglejmo še te dosežke.
Začnimo z ženskami:
Nina Škoberne, 3. v A
Barbara Vidic, 4. v B
Vesna Oražem, 2. v C
Mojca Vidic, 2. v D
Sledijo pa še moški predstavniki:
Gregor Bučar, 1. v B
Marko Bučar, 2. v B
Andrej Lukšič, 2. v D
Stanislav Kralj, 1. v E
Srečko Šimec, 2. v E
Silvo Mikolič, 1. v G
Mirko Šuštar, 6. v I
In za konec še naš letošnji ponos ...
Pokal za 2. mesto v ekipnem tekmovanju. :)
Premagali so nas samo organizatorji (Društvo Marathon), kar se pa že spodobi, glede na to, da so organizatorski klub in klub s tradicijo v Novem mestu. Mi, rekreativni Maticki, smo pa sploh ekstra veseli, da lahko stopimo ob bok profesionalcem, pa čeprav morda po hitrosti nismo vsi v vrhu, po vztrajnosti se pa temu vrhu resno približujemo. Verjetno je letos še najmanj resnosti za tek izkazala prav klubska tajnica, ampak tudi tako mora biti. :)
Verjetno je ob takšnem zaključku fajn zapisat še kakšno zahvalo. Recimo vsem organizatorjem tekov. Pa tistim prostovoljcem ob progi, ki me ekstremno razveselijo z vodo, ko mi ponudijo kozarček. Našemu direktorju, ki je pogosto poskrbel za prevoz na teke. Klubskim sotekačem, ki te spodbudijo tudi ob lenobnih dneh. Vsem tistim, ki poskrbijo za lep dan in kak nasmeh pred, med in po teku. Konkurenci, ki nas dela samo še boljše in nas žene višje, hitreje, močneje. Torej hvala vsem, zaradi katerih je naš klub tako fajn klub, da ni noben klub tako fajn klub kot je Matickov klub fajn klub. :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar