33. gozdni tek

Mislinja 15.06.2014

V poletni vročini smo se podali še na en tek. Sem mislil da bo vsaj v senci, glede na ime teka " gozdni tek", pa ni bilo ravno tako, saj ni nič kaj gozdni.

Trojica se je podala na pot iz Novega mesta, preko Kostanjevice (tam  sva pobrala tretjega tekača), Celja in Vitanja do Mislinje. Treba je bilo najti le še skakalnice in se osredotočiti na tek. Kar nekaj redarjev ki so usmerjali promet, kup tekačev, ki so se ogrevali, prihajali, ali pa tekli, pa organizatorji in lepo sončno vreme.

Čeprav je bilo še precej do starta, smo na hitro dvignili številke in se pripravili na tek. Pa sem se napotil na ogled proge. (ne vse, amak le delček) Nikjer ni bilo ne sluha ne duha o kakršnem koli gozdu. Pa sem povprašal domače tekače i so pojasnili, da se teče po cesti proti Rogli, obrneš in po isti cesti nazaj.  To pa ne bo ravno po gozdu sem pomislil in jo mahnil nazaj do avta, kjer sem zamenjal copate. Obute sem imel namreč tiste za tek po gozdnih stezah in podobnih terenih.

Kakor pri formuli menjava gum, potem pa smo že "leteli". Start malce v dolino, oster zavoj in cesta proti Rogli. Asfaltna površina z nekaj naklona, pa ne ravno veliko. ( proga me je spominjala na tek po Dolžanovi soteski) Vijugasta cesta, ki preide v makadam po dobrih dveh kilometrih, se za majčkeno poravna, nekaj časa poteka ob potočku, pa se prične zopet nekoliko bolj dvigat. Po dobrih petih kilometrih zagledaš obračališče, se splakneš z kozarcem vode in jo ubereš nazaj v dolino. Na celotni dolžini se ne dvigneš za 100 m višinsko, tako da nazaj komaj veš, da tečeš v dolino.

V začetku sem malce preveč pohitel in imel že pred tretjim km nekaj krize, pa sem jo na hitro premagal in po 4. km nekoliko pospešil. Kar nekaj je bilo prehitevanj in menjav ritma, pa še nekaj tekačev spredaj, ki bi jih želel prehiteti. (no želja je bila prehiteti vse             ha ha ha ha ) V resnici sem probal loviti le enega, ki sva v isti skupini. Bil je kakih 200 m pred mano, kar pa ni neulovljivo. Po vijugasti cesti ga nisem videl ves čas, ampak sem imel občutek da ga dohitevam. Med nama je bil še eden, katerega sem kmalu prehitel, vendar se nič približal konkurenci. Ja je tudi on pospešil svoj korak in postal neulovljiv v zadnjem kilometru. Sedaj sem le še bežal pred zasledovalci in po dobrih 41. min prispel v cilj. Kmalu sta prispela tudi Doljak in Bučar.

6. mesto   Stanislav Kralj        41:36  3. v skupini

19.mesto  Bučar Marko         44:57     4. v skupini

27. mesto Doljak Edvard       50:47    1. V skupini

Seveda sledi po teku še rastek in dva sta si za to početje izbrala kar smučarsko skakalnico. Ne vem koliko sta lahko tekla po doskočišču skakalnice, ampak sem skoraj siguren, da bi ju prehitela še kaka želva.:) ;)

Ampak vsak ve za sebe in jaz sem rajši malce podremal v avtu.
Sledila je malica z pivom, nato pa so že pričeli z delitvijo praktičnih nagrad. Tudi tokrat kot, po navadi je sreča mene obšla v velikem loku.

Potem pa še podelitev medalj, pri katerih je bil najbolj zanimiv en mali fante. Ves čas se je vozil z kolesom, vendar se takoj pripeljal do vsakega na stopnicah in mu čestital za uspeh. Tako je naredil vsaj tri kroge za vsako skupino. Pa je bilo takoj malce bolj živahno za konec. Seveda so nas povabili tudi za prihodnje leto in verjetno da bomo kar prišli.