Straški teki

Straža pri Novem mestu  08.06.2014

 Ufff, tole je pa že z takšno zamudu da je potrebno že kar malce razmisliti kako smo se imeli. No pa ne ravno preveč, saj vsak tek ostane nekako v spominu.
Verjetno je bil to eden od najbolj vročih tekaških dni v tej sezoni. V nedeljskem jutru, je bil sonček nasmejan že zgodaj, tekači ki smo se zbirali v straži pa ravno ne, saj v pretirani vročini ni ravno prijetno.  Pa se nas je vseeno zbralo kar precej.

 Kar 378 se nas je nabralo na tej prireditvi, čeprav je skoraj polovica otrok, kar pa je zelo spodbudno za teke v bodoče.
Dobra organizacija z znanin napovedovalcem Robertom Erjavcem, ter prijetna proga, ki je sedaj že drugo leto malce drugačna, je nekako slika tega teka. Tudi vročina je nekako že zaščitni znak na tem teku, bi lahko rekli. Pa saj je vendar poletje in je tako tudi prav.
 Ko je bilo vse na svojem mestu in tekači pripravljeni pa se je vse začelo.

Najprej so jo ubrali tisti na krajši progi, se pravi tisti ki so se odločili za en krog. Med njimi je bil tudi Matickov tekač in sicer Andrej Lukšič. Malce ga je pričela napadati bolezen,pa je izbral krajšo varjanto. V cilj je pritekel 9., njegov čas pa je bil  12:43.
Nato pa se je za startno črto postavilo 170 tekačev in tekačic, ter se pomerilo na najdalši razdalji.

Teklo se je dva velika kroga, tako kot lansko leto. Lani je bila proga spremenjena zaradi dežja, oziroma poplavljenega travnika, letos pa zaradi velike trave na travniku. Prvotno je bil tek predviden 14. dni prej, pa je trava že preveč zrasla.Če pošteno povem, mi takšna še bolj odgovarja. Nekoliko je krajša, pa po travniku je težko teči, ker je vse polno raznih lukenj. Tako jo mahnemo čez lesno deponijo na cesto za Hruševec, pa po asfaltu do konca naselja. Oster zavoj čez železniške tire, pa še en zavoj in ob reki Krki, potem pa na drug konec Straže. Tu je še en oster zavoj in že si na ciljni ravnini in mimo cilja naprej v drugi krog.

Vročina je bila kar precejšnja in nekateri so tarnali, da je bilo premalo vode. Ja mislim da je samo ena okrepčevalnica, na delu ko obrnemo nazaj, kar je res premalo za takšne razmere. Še jaz, ki navadno ne rabim vode na takšni razdalji, sem v vsakem krogu posegel po vodi, da se malce zmočim, kaj več pa ni bilo časa, saj sem imel precej konkurence tik za sabo. Vseeno sem jo na koncu kar dobro odnesel, kakor tudi večina naših tekačev in tekačic.

Takole smo prihajali v cilj;

Stanislav Kralj  32:21 2. v skupini



Srečko Šimec   32:49 4. v skupini

Gregor Bučar   33:14   3. v skupini

Marko Bučar    34:46  7. v skupini

Silvo Mikolič    36:03    5. v skupini

Vesna Oražem    41:51   4. v skupini

Šuštar Mirko   43:35   6. v skupini

Mojca Vidic    50:04   8. v skupini

 Seveda jih je bilo nekaj tudi še pred nami, nekaj za nami , pa precej nekje umes.

 Po teku je prilegla malica in nekaj osvežujočega, pri sami podelitvi pa smo pogrešali letos jagode. So nas malce razvadili prejšnja leta, tokrat jih pa kar ni bilo.  :(  :(  Pa nič zato! Drugo leto pridemo, pa tudi če bo brez jagod.