Praznike se da proslavljati na več načinov in tekači jih v večini tekaško obarvamo. Tako vsako leto v celju na predvečer praznika pripravijo mali maraton državnosti. Ker tek šteje tudi za pokal Štajersko Koroških tekov, smo se na pot podali tudi Dolenčki.
Tokrat smo se na pot podali štirje, vendar eden samo kot navijač. Na pot smo se podali malce pozno, pa še vreme je nekaj nagajalo in smo v Celje prispeli v zadnjem trenutku. Še čisto na konec mesta se je bilo treba zgužvati in že smo bili pred športno dvorano na parkirišču.
Nekaj kapelj dežja nas je spremljalo, ko smo šli na prijavno mesto po številke, prijavljeni pa smo bili že vsi v predprijavi. Komaj je vreme zdržalo, da smo si nadeli športno opremo, za ogrevanje pa je že zmanjkalo časa.
Čakali smo na začetek teka, medtem pa so bile dežne kaplje vse gostejše, vendar je nekako zdržalo, brez večjih padavin. Začeli smo malce v klanec, malce vijugali po pločniku, nato pa levo in po glavni cesti preko hribčka.
Za nami je bil že prvi kilometer poti, ko smo zavili desno in mesto Celje je bilo že za nami. Tu se cesta nekoliko poravna, ko pritečemo v prvo vas.
Skozi vas Dobrava je ravninsko, nato pa sledi nekaj klancev in nekaj spustov v smeri Runtole. Tečemo čisto blizu Šmartinskega jezera in malce pred vasico Lešje obrnemo nazaj. Ampak tudi nazaj ni bilo nič kaj prijetno. Klanci so pobrali svoj del moči, pa tudi za nazaj je bilo kar precej brega.
V začetku sem se malce preveč zagnal, pa me je to potem teplo v vsak klanec. Pa nisem bil samo jaz tisti revež, so bili nekateri še bolj. Doljaka je že na drugem kilometru zgrabil krč za nogo, pa je malce "raztegnil" mišico, jo zmasiral in nadaljeval. Seveda je malce ublažil, ni pa bilo dobro. Če bi mene tako, bi verjetno obrnil in zaključil z tekom za tisti dan, on pa je seveda nadaljeval.
Kmalu smo pred sabo zagledali cilj, vendar so nekateri obrnili in še enkrat nazaj. Od nas treh ni nobeden tekel polmaraton, zato smo kmalu bili vsi v cilju. Ravno ko sem jaz prittekel skozi cilj, se je nekoliko bolj ulil dež, tako da je Edvard v zadnjem kilometru tekel že nekoliko premočen.
Potem pa je bilo treba čakati rezultate. To pa je trajalo nekoliko dalj časa, saj so polmaratonci prihajali v cilj, ko smo se mi na krajši že naveličali čakanja. Tudi malico smo že pospravili, pa na pivo smo šli, ampak nikakor ni bilo rezultatov. Pa smo jih dočakali!
7. Stanislav Kralj 41:41 2. 40-49
18. Marko Bučar 44:04 5. 20- 29
37. Edvard Doljak 52:59 4. 60-69
Takole smo nekako odtekli, počakali še na podelitev medalj, nato pa nazaj proti sončni Dolenski.Mudilo se nam ni nikamor, saj je bil pred nami prazničen dan, vendar ni nič kaj prijetno se tiščati pod nadstreškom, medtem ko zunaj kar precej pada dež. Se bomo pa naslednjič malce več zadržali, ko bo vreme malce lepše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar