Na mesto prireditve smo prišli bolj pozno, saj smo se ušteli pri izračunu za čas porabljen za vožnjo. Jaz sem imel občutek da je vse skupaj biližje, pa ni tako in zato smo za las ujeli prireditev, sicer pa bi samo imeli lep izlet.
Se že že kar dogajalo, kljub temu da ni bilo veliko število tekačev. Na hitro je sledila prijava pa skok v tekaško uniformo in že je bilo potrebno na startno črto.
Še odštevanje in že se je 50 glava množica trudila, da čim poprej priteče do cilja. Pred nami je bilo 8 km kar precej naporne poti . Pa saj ni bilo za pričakovat drugega. Če se udeležiš gorskega teka, ne more in ne sme biti brez klanca. Tako smo takoj začeli z vspenjanjem, vendar se je sprva sem pa tja za kak meter tudi klanec spremenil v ravnino. Ko smo pretekli približno polovico, smo dosegli vrh na katerem stoji televizijski stol, podoben našemu na Gorjancih, le da je tam mnogo manjši. Stolp smo obtekli in potem ni kam kakor v dolino. Sem mislil da smo iz tahudega ven in da nas bo samo še v dolino vodila pot. Sem pa malce tuhtal, ker sem vprašal pred tekom za največji vzpon in so mi pokazali drugi hribček. Za vsak primer vprašam še redarja ob poti in ta je povedal da po kakem kilometru pride najhujše. In je res prišlo. Desni zavoj, cesta se spremeni v travnik, tavnik pa so prislonili na lestev.
Ob robu gozdiča smo tekli proti vrhu. Pa kaj tekli saj še hoditi nisem mogel, pa še precej dolg je bil tale vzpon.
Z veliko težavo sem se privlekel do vrha, nato pa le še kak kilometer v dolino do cilja pri koči smučarskega skakalnega kluba Ponikve.
Kmalu je bil v cilju tudi Edo in za njemu tudi Mirko.
Za nami je bilo 8 km poti in za 400m višinskih razlik in za vse to smo porabili nekje 3/4 ure. Najhitrejši je bil nazaj v dolini v 35, 29 min, jaz pa sem za to pot porabil 43,37 min, Edo 52,17 in Mirko 54,35.
V cilju smo vsi tekači dobili darilno vrečko, majico in steklenico dobre Primorske kaplice.
Dolenčki pa nebi bili Dolenčki, če nebi iz steklenice takoj izvlekji zamašek in pokukali kaj so natočili vanjo. Kjer pa je kaplica je tudi muzika in smo zraven še malce zašpilali na harmoniko, nato pa smo se napotili proti domu.
Ker smo imeli lep dan in smo se nahajali v precej zanimivih krajih, smo še malce pogledali okoli sebe in se čudili materi naravi, kakšne lepote nam je ustvarila.
Prekrasen pogled na gore, doline, domačije, gozdove, travnike, skratka same lepote kamor ti uzre oko.
Občudovali pa nismo samo delo narave , pač pa smo tudi pogledali kaj vse je v ta prostor vnesel človek in tudi teh stvari je kar nekaj ki so vredne ogleda.
Najde se lesena s slamo krita hiška,
pa mogočna kamnita hiša,
tu se najde tudi precej zanimivih kozolcev,
pa hribovska domačija in še bi se kaj našlo.
In ko smo se naužili lepot, smo se odpravili tja kjer je najlepše, domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar