3.Modrožanska utrka

Lepa sončna nedelja 1.08. 2010. Ustajanje je bilo že zgodaj, ko sonce še ni imelo prave moči, se je pa že malce kazalo iza Gorjancev. In kam se je mudilo tako zgodaj? Na tek ravno ne, saj ta se je odvijal šele popoldan.

No takole je bilo!

Dogovorili smo se, da se udeležimo 3. Madrožanske utrke, ki se je odvijala v Zagorju na Hrvaškem.Dogajanje v Modrovcu, naj bi popedtrili trije Slovenci in sicer Stane Kralj, Edi Doljak in Mirko Lavriha. Ker je bil tek šele v popoldanskem času, je tudi dopoldan poterebno nekako zapolniti.Z Mirkotom sva se odločila, da dopoldan preživiva v Čateških toplicah na bazenu, popoldan pa nadaljujeva pot do Zagorja. In tako je tudi bilo.

Na bazen sva prišla med prvimi obiskovalci, se namestila v senčki ležalnike in si malce ogledala bazenski kompleks. Oba sva bila tu prvič in kar zanimivo si je bilo malce pogledati vse te objekte. Bi se kar zapodila po toboganu, pa naprave pričnejo obratovati šele po 10:00, zato sva se vrnila do največjega bazena in ga nekajkrat preplavala. Ko sva se naveličala, sva obiskala še vse ostale bazene, kateri so se kar pridno polnili z obiskovalci. Pričele so obratovati tudi vse naprave, zato sva vse tudi probala. Še malce plavanja, sončkanja in senčkanja, pa je dopoldan minilo kot bi mignil.

Zapustila sva kopališče, obiskala bližnjo gostilno in se malce "podprla". Sva naročila nekaj, za kar še vedela nisva kaj je. Za pojest bo pa kar bo, pa je bilo zelo okusno, le malce majhna porcija se mi je zdela. Itak se pa ne smeš pred tekom preveč najesti.

Medtem smo se že slišali z Edijem in dogovor je bil, da se dobimo nekje v Brežicah, kje točno pa se še slišimo. In tako sva se peljala v Brežice. Zavila sva do prvega nakupovalnega središča, vendar tu ni bilo nobenega lokalčka, da si potešiva žejo, zato sva se odpeljala v center. Našla sva parkirno mesto v debeli senčki, za vogalom pa tudi potešila žejo.

Kmalu je prispel tudi Edo in sva kar v križišču skočila v njegov avto, moj pa je ostal v senčki. Pot nas je vodila do Bizelskega, kjer smo zavili proti državni meji. Kmalu smo bili pri "sosedovih" in nadaljevali proti našemu cilju. Edo je poznal pot i kraje, zato je malce razlagal kot se peljemo in kaj so tu za eni kraji.

Kar zanimiva ekskurzija, je tako hitro minilo, da smo bili ena dva v Modrovcu. Tu pa že pravi vrvež, saj se že celi dan nekaj dogaja. Prav zanimivo je videti, kako vsi vaščani sodelujejo in pomagajo po svojih močeh pri organizaciji.Čeprav smo bili edini Slovenci, je bilo tu kar precej poznanih in to kar nekaj iz prejšnjega dne. Do začetka je bilo še kar nekaj, tako je bil še čas za ogled celotne proge in za debato.

Pa je prišel čas za začetek. Čeprav je bilo že pozno popoldan, je bilo še vedno zelo vroče in soparno, a kljub temu se nas je kar precej zbralo na startu.

Pa smo krenili po vasi.
Lahko bi tako rekli, saj smo tekli samo skozi vas in nič drugje. Pa ne da bi bila vas tako velika, kjer bi lahko 10 km tekel po ulicah, ampak je bil krog skozi vas dolg 2,1 km. Torej da dobiš 10 km, bo potrebno narediti 5 krogov.
Najprej smo tekli rahlo navzdol, kakih 500 m do konca vasi, kjer smo polkrožno obrnili in po isti poti nazaj.
Malce predno smo pritekli nazaj do starta, pa smo zavili desno in se pričeli spuščati. Spust je bil sorazmerno kratek, a je bil kar precej strm. Na sredini klanca je bilo križišče in tu se je zopet zavilo desno in še malce v dolino. Sledil je rahli klanček navzgor nato pa ostri levi ovinek in v dolino. Po nekaj metrih smo zavili levo, kjer se je prga zravnala. Ravnine pa je bilo kmalu konec, saj je sledil zopet levi zavoj, tokrat v klanec navzgor. Kmalu smo bili v križišču skozi katerega smo tekli navzdol in zavili desno v zadnji še ne pretečeni rokav križišča.Sledil je najtežji del proge, saj je bilo v tem delu najstrmejše, pa še najbolj obsijano z sončkom. Je kar precejšenj zalogaj, ta klanec, pa še petkrat ga bo potrebno preteči. Pa zopet križišče in zopet levo. Tokrat v dolino in proti cilju. Žal ne še v cilj, ampak mimo njega v drugi krog. Napovedovalec je napovedal vsakega tekača ki je tekel mimo, navijači pa so glasno spodbujali.

Je bilo kar zanimivo teči v drugi krog. V delu do obrata, si lahko preštel koliko jih teče pred tabo in z koliko prednostjo, ko pa si obrnil nazaj, si videl kateri te lovi in koliko se je približal.Pa spet v dolino in nazaj v klanec. Tokrat je bilo v klanec že težje in sem imel občutek, da so domačini še en "klocen"podstavili pod breg, da je postal strmejši. Vseeno sem ga nekako premagal in zopet proti cilju in v tretji krog.

So se kar dobro spomnili te kroge. Navijači sedijo na tribuni in se jim vse skozi nekaj dogaja, saj vsak čas teče mimo kak tekač, medtem ko pri teku v enem krogu, vidiš tekače v startu in cilju, vmes pa je tiste pol urice dolgčas. Dolgočasno pa ni tudi tekačem, saj zopet preštevaš tiste pred sabo in za sabo. Pa ne toliko preštevaš, bolje rečeno meriš razliko v zaostankih, da veš koliko je potrebno pospešiti. Pospešiti že, kdor zmore. So podstavili še en klocen pod breg, da je bil že nepremagliv. Sem kar hodil tistih 10 m najstrmejšega dela, pa še v senčki je bil in bi najraje kar malce postal. Pa je bilo potrebno naprej in zopet mimo cilja v četrti krog.

Četrti krog je bil najtežji, v petem pa je bilo malce olajšanja, ko si rekel sedaj pa zadnjič. Nekateri so imeli še precej moči, saj so šli v breg kot strela, jaz pa sem se komaj še vlekel. S težavo sem še zadnič premagal klanec, nato pa proti cilju in kar je bilo najlepše skozi cilj in ne mimo.

Zmagovalec se je že oddahnil in veselo podajal izjavo, medtem ko sem jaz še kar lovil sapo in nadomeščal izgubljeno tekočino.

Kmalu je pritekel tudi Mirko, vendar je odtekel mimo in ne v cilj. Sem ga komaj ulovil in ga napotil nazaj ter skozi cilj, da so ga uvrstili na zaključno listo. Medtem je že v cilj pritekel Edi

in Mirko je tako zdrsnil za mesto nižje v absolutni uvrstitvi.

Nato je sledilo ohlajanje, osvežitev in analiza.

Kmalu smo vsi prečkali ciljno črto in nadaljevali so se otroški teki in tek vaščanov. Medtem smo mi že pospravili malico, ki so nam jo pripravili, ter se okrepčali z pivom. Zasedli smo tribuno in vrnili vaščanom navijanje, saj so se ravno takrat oni podali na progo. Takole je bilo kar zanimivo čakati rezultate, ko se vseskozi kaj dogaja.

Pa so prišli. Vaščani v cilj in rezultati na mizo. Tu rezultatov ne izobesijo, zato smo prosili za kopijo in jo tudi dobili. Jaz sem bil zapisan pod zaporedno številko 8 z časom 44:12, Doljak pod 24, z časom 51:00 in Mirko 25, z časom 51:13. V skupini pa sem jaz zasedel 2. mesto, Mirko in Edi pa oba nehvaležno 4. mesto.

Slikce iz podelitve so še nekje na poti do mene in če kdaj prispejo, jih bom pripel naknadno.