France Prešeren: Zdravljica
Spet trte so rodile,
prijat'lji, vince nam sladko,
ki nam oživlja žile,
srce razjasni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
Komu najpred veselo
zdravljico, bratje, č'mo zapet'?
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!
V sovražnike `z oblakov
rodu naj naš'ga trešči grom!
Prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencev dom;
naj zdrobe
njih roke
si spone, ki jim še teže!
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
da oblast
in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
Bog živi vas, Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice!
Ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinov
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
Mladen'či, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srčno branit' klical čas!
Žive naj vsi narodi
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Nazadnje še, prijat'lji,
kozarec zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni
naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi!
Pa naj enkrat pričnem tole moje pisanje z pesmijo, katera nekako najbolj paše na ta dan. To je bil dan slovenske kulture in spomin na našega pesnika Franceta, kateri je nam Slovenčkom spisal kar nekaj pesmic in med njimi tudi našo himno.
Kulturni praznik, ali če obrnemo na glavo,praznik kulture, o katerem bi se dalo marsikaj napisati. Lahko bi se vsaj na ta dan zamislili, kam je izginila naša "ljudcka" kultura, ali zakaj jo je vse manj med ljudmi. Mislim da ni dovolj samo obisk kake predstave, ali kaj podobnega, ampak je potrebno pogledati malce globlje. Pa nebi sedaj o tem. Mogoče kdaj drugič, tokrat pa o športnem dogodku.
Pa vendarle je tale naš športni dogodek tudi malce kulturno obarvan, pa humanitarno,... skratka vsega po malem. Zbrali smo se na robu Gorjancev, v prijetni vasici Gaberje. Društvo Marathon iz Novega mesta, že kar nekaj let zapored (7. tek na Gorjance) prireja na dan kulture tek na naš najvišji vrh Trdinov vrh. Tokrat nam je bilo naklonjeno lepo, toplo vreme, kakršnega verjetno nismo imeli še nobenkrat. Sonček nas je veselo pozdravljal, temperatura pa se je dvignila kar preko 10°c. Tako je lep prazničen dan zvabil na plano precejšnje število tekačev in pohodnikov. Vsega skupaj se nas je zbralo preko 60 udeležencev.
Zbrali smo se na "trgu" sredi vasi, kjer smo najprej namenili nekaj minut prazniku in pa, nekaj besed je bilo izrečenih v spomin na Vojka Mrharja, kateremu je pripisano tole tekaško druženje. Omeniti je potrebno poleg kulturne in memorjalne, še humanitarno plat tega teka, saj društvo preda, del zbranega denarja od prijav rdečemu križu Gaberje, za pomoč krajanom te krajevne skupnosti.
Tako "kultura" je bila za nami in sledil je športni del. Pohodniki so jo ubrali po svoje, tekači smo se zapodili po svoje. Medtem ko so pohodniki iskali bližnice do Gospodične, smo jo tekači mahnili kar po cesti do stolpa na Trdinovem vrhu.
In kakšne karakteristike ima prireditev!
· Kdaj? Torek,8. februar 2011, start teka in pohoda ob 10.30 uri
· Kje? Pri spomeniku v Gabrju (368m n.v.)
· Cilj tekačev: Trdinov vrh (11.3 km oziroma na 1178m n.v.), za člane društva Marathon šteje razvrstitev pri odcepu za Trdinov vrh(8 km za društveno točkovanje).
· Cilj pohodnikov: Dom pri Gospodični (828m n.v.),lahko tudi na Trdinovem vrhu
· Startnina za tekače in pohodnike je 10 € (gostilna Hudoklin, uro pred startom)
· Okrepčevalnice: na startu, na 5. km, na 8. km ter pri Gospodični
· Prehrana: Za vse udeležence bo topel obrok pri Gospodični
· Nagrade: Vsi udeleženci prejmejo praktično nagrado; Najhitrejši trije v M in Ž kategoriji pa prejmejo pokale.
· Pomoč pri izpeljavi; GD Gabrje (prevoz prtljage od starta na cilj, povratni prevoz ni organiziran) . Navijači vseh vrst ob celotni dolžini proge, največ navijačev kluba Matick in ti so tudi najbolj glasni.
In tako je tudi bilo. Organizator je poskrbel za okrepčilo na poti in po prireditvi, navijači za spodbudo in prijetno vzdušje ob poti, narava je poskrbela za 810 metrov višji cilj od starta in 11.3 km lušne poti, tekači pa smo poskrbeli za napeto tekmo z odličnimi rezultati in pa za prijetno druženje na Gospodični. Na vrh nas je prispelo 43, nekaj pa jih je odnehalo malce poprej. Tokrat je bil najhitrejši Kobetov Primož, ki je trenutno tudi najboljši tekač (maratonec) v preljubi naši deželici. Jaz sem osvojil vrh kot 5. uvrščeni in zaostal za zmagovalcem za skoraj 10 min, na progi pa sem bil 1 uro in 50 sek. Na vrhu sem počakal še nekaj tekačev, nato pa smo se skupaj podali do planinskega doma pri Gospodični, kjer se je nadaljeval družabni del prireditve. Tu so nas čakali tudi avtomobili (nekatere) in prtljaga pripeljana iz Gaberja.
V družabni del je spadala okusna malica in pa čaj, razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, nato pa druženje in zabava po željah posameznika. Lepo vreme je privabilo tudi druge obiskovalce doma, zato se je ljudi kar trlo in je bilo precej gužve. Vseeno smo bili kar hitro postreženi, saj so se "kelnarce" kar hitro obračale in tudi rezultati so bili kmalu znani. Stekla je podelitev, nato pa smo vsi skupaj zapeli in nazdravili tekaču, ki ta dan praznuje svoj rojstni dan. (pa vsako leto glih na praznik) No ni to neka skrivnostna oseba, ampak vsem tekačem in ostalim daleč na okrog prav dobro poznan Doljak Edvard. Zaradi poslovnih skrivnosti bomo leta zamolčali, izdali pa bomo to, da nas je prav vse pogostil z potico, pa z keksi, pa na cviček ne smemo pozabiti, pa še in še. Ja Edi hvala lepa, bo treba enkrat vrniti. (ja saj vem da ni blo na posojo, pa vseno)Zapela je tudi harmonika, oglasila se je pesem in "fešta" se je zavlekla v pozno popoldne.
Saj bi še ostali, je bilo še jedače in pijače. Tudi dobre volje je bilo še precej, ampak smo morali prostor odstopiti še ostalim planincem, da so si lahko v miru privoščili čaj ali malico. Mi se pa drugo leto itak zopet vrnemo, do takrat bo pa za nami še mnooooooogo pretečenih kilometrov.
Nekje obstaja tudi nekaj posnetkov iz te prireditve (sam nisem nič slikal) in če se kdaj dokopljem do njih, jih prilepim naknadno.
In že so tu tudi slike. (samo nekaj od navijaške skupine, iz starta in Gospodične pa ko jih dobim)
Največ navijačev je bilo pri odcepu za Trdinov vrh, kjer so postavili svoj "tabor"
Toplo je bilo, a so vseeno majice raje izobesili kakor oblekli.
Najboljši so kmalu odbrzeli mimo, ostali pa počasi za njimi.
malce je bilo ledeno, zato je treba previdno v ovinek.
Fotoaparat je navajen posneti vse kar je oranžno!? pa se je ujel Mirko!
In seveda tudi Marko v "originalnem" dresu.
Ujel se je tudi "slavljenec", čeprav nič oranžen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar