Sežana 27. 03 2011
Pa smo dočakali tudi prvo malce daljšo tekaško preizkušnjo. Zadnja nedelja v marcu, je bila namreč v znamenju 11. malega Kraškega maratona. Za vse tiste ki jim je bilo preveč 21 km, pa so se lahko pomerili na 8 km.
Od "Matickov" sem se podal na Kras kar sam, se usedel v avto in že sem bil v Sežani. Prispel sem malce bolj zgodaj, da je lažje najti parkirni prostor in se ni treba gužvati. In res se ni bilo treba, saj je bila Sežana še skoraj prazna. Parkiral sem na prvi parkirni prostor in se odpravil po startno številko.
Malce sem se oziral v nebo in razmišljal ali je dovolj kaplic dežja za dežnik ali ne. Po nekaj korakih sem ugotovil da jih je dovolj in odkorakal z dežnikom, a sem se čez kakih dvajset metrov premislil in vrnil dežnik v avto. Pa še enkrat sem se vrnil v avto. Tokrat sem našel bližje starta parkirni prostor, pa še nadstrešek je bil za njim, v sličaju dežja ko se bo treba nadeti tekaško odpravo. Avto je bil preparkiran, sedaj pa po številko. V velikanskem šotoru je bilo malo obiskovalcev (je bilo res še zgodaj) in vse se je še pripravljalo.
Našel sem se na seznamu in odkorakal po številko 505.
Ob izhodu iz šotora sem srečal še nekaj Dolenčkov, z njimi malce pokramljal in odkorakal malce na ogled. Ravno so pričeli postavljati startni balon, urejati startno ciljni prostor, ozvočenje,... Sem prispel res malce prezgodaj, a nič ne de, saj je lažje počakati kakor pa loviti zadnje sekunde.
Pa je pričelo malce bolj deževati. Na hitro je bilo treba do avta, v katerem se najde streha ali pa dežnik. Pa sem kar v avtu malce dremal in čakal na razjasnitev, pa še malico sem medtem snedel.
Dž je ponehal ravno ko je napočil čas za ogrevanje. Nadel sem si tekaško opremo in gremo. Nekaj minut ogrevanja, (kdor je hotel je imel tudi skupinske vaje) nato pa smo se pričeli počasi razvrščati za "balonom"
Še enkrat preveriti če je vse na mestu, če je čip dobro pritrjen, copati zavezani,.... Še nekaj taktov poskočne muzike, pa je napočil čas za začetek. Tokrat je merjenje časa bilo dodeljeno Timing-u in vse nared za start. Lani je bilo namreč kar precej problemov z obdelavo podatkov in z vsem kar je okoli merjenja, saj je neko italjansko podjetje, ki je to storitev opravljalo vse pobrkalo. Tokrat je bilo drugače in že smo se pognali v prvi ovinek.
Prvi kilometer je bil kar precej hiter. Če startaš v ospredju, te tisti dobri tekači potegnejo s sabo, pa tudi da se izogneš gužvi, moraš malce "potegniti" naprej. Dež ki je ponehal pred tekom, je še pustil sledi na cesti in je bilo potrebno kar precej pazlivosti, še zlasti v prvem kilometru, ko se vijuga po mestu in ko so še vsi tekači na kupu. Je kar drselo, še zlasti ko si stopil na kakšen železni pokrov jaška, katerih pa je po mestu vse polno.
Pa smo se nekako prebili iz mesta, ko se cesta malce bolj poravna in kolona tekačev raztegne. Tudi sonček se je pojavil in pridno sušil cesto in pregreval tekače. Je bilo kar vroče, še zlasti ker sem pričakoval malce dežja in bolj hladno ozračje, pa sem si zato nadel dolge rokave. Napaka! Ampak si ni kaj pomagati. Teči je treba do konca, pa naj bo vroče ali ne.
Noge so kmalu postale težke, kilometri pa so počasi ostajali za mano. Klanci so čisto majhni, a te kar izmučijo in noge so postale precej težke. Lipico smo pustili za sabo in prečkali mejni prehod, (včasih je bil) nato pa nadaljevali po Italiji. Čez Italijo pa se je vse skupaj vlekloooooo. Dolge ravnine, ki jih ni in ni hotelo zmanjkati, pa tudi navijačev ob progi ni bilo toliko kot prejšnja leta.
Pa smo zopet zavili proti Sloveniji. Cesta se je spremenila v ozko in vijugasto pot, vendar zopet v klanec. Klancev kar noče in noče zmanjkati. Sem dobil občutek, da tečemo vseskozi v klanec. Ne vem kam so skrili tiste spuste, da jih ni nikjer. Da me je ujela kriza, bi težko rekel, saj sem jo imel vseskozi, vendar se je proti koncu še malce "odebelila". Zadnje kilometre sem tekel z veliko muko, pa še gleženj me je pričel precej boleti. Sem si rekel, da bom zadnjega pa malce hitreje, pa ni šlo. Pospešil sem šele ko sem prispel v zadnji spust čez mostiček in potem v šprintu v cilj.
Pa je bilo za mano, čeprav z veliko muko. Postregel sem si z pijačo, vzel nekaj sadja in se odvlekel v avto. Malce sem počival, nato pa sem se nameraval vrniti nazaj na prizorišče, a me je noga preveč bolela, zato sem jo ubral kar proti domu.
Čas ki sem ga dosegel je 1:28:32, kar je za 5 min. boljše kakor lani. Čeprav sem tekel z veliko muko, sem na koncu zeloooo zadovoljen z iskupičkom. Med vsemi na 21 km sem pristal na 121. mestu,od 1572 udeleženih, med moškimi pa na 117. mestu. Kot zanimivost je pod to številko uvrščen še en tekmovalec, ki je dosegel popolnoma isti rezultat. Tako si delim mesto 117 še z Petrič Francom. Bravo Francelj, ti gre tako dobro kot men
Ni komentarjev:
Objavite komentar