32. tek na Petelinjek

Gabrovka 16. 04. 2011

Pa smo dočakali začetek Dolenskih tekov. Kot že nekako po starih tirih, smo se za prvič dobili v Gabrovki in se podali preko Petelinjeka.
Prijetna sobota, vsa obsijana s sončkom, a kljub temu se nas je v Gabrovki zbralo malo tekačev. Kaj je vzrok malo številčni udeležbi, bi se težko reklo. Vsak si pač pripisuje in razlaga po svoje.

Tudi udeležba kluba Matick ni bila nevem koliko številčna pa vendar smo se teka udeležili štirje tekači.

Ker smo iz "vseh vetrov", smo se dobili pred novomeškim Tušem in se nato z enim avtom odpeljali proti Gabrovki. Parkirali smo na običajno parkirno mesto in opravili prijavo.


Vse dogajanje je bilo tokrat premaknjeno pred gasilski dom in tudi "pošlihtano" je bilo precej boljše kakor prejšnja leta. No prav vse dogajanje pa tudi ni bilo pred gasilskim domom. Tisto najpomembnejše je bilo še vedno speljano preko Petelinjeka. Za ta del pa se je bilo potrebno pripraviti. Nadeli smo si tekaško opremo, si nadeli številke in pričeli ogrevanje.

Pa je napočil čas, ko je bil podan znak za začetek. Množica se je zapodila po ozki makedamski cesti proti cilju. Ja ampak to je bil šele začetek 11 km dolge poti. Prvi kilometer je "letel" kar malce preveč. Vsaj zame. Ampak tisti najhitrejši so si zastavili tak tempo in potem te kar nekako potegne da jim slediš. Kmalu je bil pred nami prvi klanec, ki pa je tudi precej strm. Še sreča da ni pretirano dolga strmina. Klanca ni prav kmalu konec, vendar se malce poravna, ko prispemo na asfaltno cesto. Kmalu se tudi prične spust, vendar se po kakih dveh kilometrih, ko zavijemo se znova obrne v klanec. Tudi ta klanec meri kak kilometer in je tudi precej strm. Kar pobere nekaj moči, a ko opravimo z njim je konec z velikimi klanci. Sledi spust v dolino, nato pa še nekaj razgibane proge do cilja.

Počutje je bilo uredu in tudi tekel sem nekako z lahkoto, še posebno v klanec navzgor. Dolina mi nekako ne odgovarja in ravno na teh strmih spustih, me je prehitelo nekaj tekačev. Poskrbeli so tudi za okrepčilo in sicer dvakrat na sami progi in nato še v cilju. Je pa to eden izmed tekov, kjer ob progi ni nobenih navijačev, razen peščice v samem cilju. Pa to ni ravno ovira, saj se da vseeno lepo preteči in doseči dober rezultat.

Vsaj zame se je dobro kančalo. Lanski rezultat sem popravil za dobro minuto, s čimer sem zelooooo zadovoljen. 10,14 kilometrov (vsaj toliko je nameril moj Garmin) sem pretekel z časom 42:08, kar je zadoščalo za 7. mesto.
V cilju me je že dobri 2 min čakal Puš Sebastjan, ki je v cilj pritekel kot tretji, kmalu za mano pa je pritekel Bučar marko z časom 43:46, kot 11. in kot 15 Mikolič Matej z časom 44:40.

Malce smo obrisali znoj iz čela, nato pa pretekli še nekaj metrov za iztek. V tem času so bili že vsi v cilju in podali smo se pred gasilski dom.

Tu je bilo že precej živahno, v pričakovanju rezultatov. Dokler niso bili ti izpisani pa smo pospravili v želočke okusen golaž, ki ga je pripravil organizator.
Izpisani so bili rezultati, pritožb ni bilo in lahko se je pričela podelitev pokalov in medalj.

Pokala sta bila namenjena najhitrejšemu in najhitrejši v absolutni uvrstitvi,

po skupinah pa so prvi trije prejeli medalje.

Tako je v skupini B Bučar Marko zasedel 2 mesto in si prislužil srebrno medaljo.

V tej skupini nastopa tudi Matej, ki pa je za nekaj sekund zgrešil tretje mesto.

V skupini C je Puš Sebastjan zasedel 1. mesto in si prislužil zlato medaljo

In še v skupini E sem jaz zasedel 3. mesto in prejel bronasto medaljo.

Tako si je ekipa Matick na prvi letošnji tekmi priborila vse tri barve medalj.

Seveda je takemu uspehu treba tudi nazdraviti, kar smo storili kar v prvi oštariji, nato pa se podali na "fešto".

Prav po teku v Gabrovki je namreč društvo "Matick", organiziralo piknik za vse člane kluba, navijače, sponzorje, oboževalce,...., na lokaciji kjer ima društvo svoj "sedež". V zidanici pri "Maticku" je bilo tako veselo pozno v noč.

Lušno je bilo in tudi še bo! Ko se naslednjič snidemo!