10. tek po Kraški učni poti (Semič)

Za nekatere člane kluba je bil tek v Semiču že 3. tek tega vikenda (in naj povem, da ne zadnji). No, nekateri imamo 2 teka na vikend vrh glave zadosti. Zdaj ne vem, kako naj si to razlagam ... po navadi namreč pravimo, če je glava zmešana, celo telo trpi. Zdaj pa ne vem, ali imajo nekateri bolj zmešane glave ali imamo drugi bolj občutljivo telo ... ampak pustimo to dilemo za kdaj drugič. Rajši se odpravimo v Semič. Pa ne pozabite - obvoz čez Uršna sela zaradi dirke na Gorjancih. :)

Če je bilo v petek v Radečah 10 Matickov, to še ne pomeni, da jih bo vsepovsod. V Semiču nas je bilo "samo" 8, aja, če dodamo še pohodnico Vido, pa kar 9. :) Pred ogrevanjem smo se z veseljem postavili na sonček, ki nam je v Radečah manjkal. Taoranžni namreč potrebujemo sončno energijo, da lažje funkcioniramo (pred tekom, med samim tekom pa ni nujno, imamo raje senco). :)

Ker smo klub, o katerem krožijo same zanimive govorice ... številčno rastemo kot gobe po dežju, postajamo vse hitrejši, dosegamo odličja, imamo najbolj vidne drese ... no, zaradi vsega tega se med nas z veseljem postavi tudi kakšen Primorec. :)

Malce ogrevanja, malce senčenja, pa je bila ura 9.00. Po slovenski in evropski himni s(m)o se kar hitro pognali v dir. Pa mal' po travniku, pa mal' po cesti. Pa mal' po senčki, pa precej po vročem soncu. Pa mal' po ravnem, pa mal' v hrib. Pa mal' naprej, pa še mal' naprej, pa še tistih 9,4 km do cilja. :) No, pa nam je uspelo. :) Nekateri so bili spet hitri, nekateri smo na progi uživali bili dlje. Vsi pa smo uspešno pritekli v cilj in se razveselili sence.

Potem pa spet vsak po svoje. Nekateri na raztek (ja, seveda ... pol ure pa res ni dovolj na progi, ni čudno, da potrebujejo raztek - tapočasnim rekreativcem tega ni treba), spet drugi na osvežitev in preoblačenje. Potem pa malica. Hja ... morda bo izgledalo, da smo Maticki ene zbirčne Metke, ampak spet imamo pripombe čez hrano ... v Straži smo nos vihali nad obaro, tule pa nad golažem. Žal, mi smo tako naravnani, da če izbiramo med prvo in drugo sliko (glej spodaj), sploh ne razmišljamo, ampak bi vsi raje čevapičičeeeee. Sploh, če golaž ni okusen.

Vida, hvala za dobre stike s kuharji, da smo vsaj malce hrane spravili v želodce. :)

Vmes med napadanjem čevapčičev smo tudi ugotavljali, ali je Sebastjan primeren za fotografa, ali bo raje ostal pri teku, pa bo fotoaparat predal komu drugemu. Presodite sami. V pomoč so vam lahko fotke iz Nove Gorice, pa tudi spodnji fotki.

No, po mojem laičnem mnenju, bo bolje, da kar teče. Bom jaz prevzela fotkanje, da ne bo ljudem, ki so na fotkah, nerodno. :P

Potem ali morda prej? No, saj ni važno, kdaj ... pojavili so se rezultati. Poglejmo klubski uspeh:

Marko Bučar - 2km - 6:22

Ostali smo tekli na 9,4 km dolgi progi.
Sebastjan Puš - 31:37
Matej Mikolič - 34:09
Stanislav Kralj - 34:30
Mirko Šuštar - 46:32
Matej Vidic - 49:53
Barbara Vidic - 50:39
Mojca Vidic - 54:39

Bi po rezultatih sodeč lahko rekli, da je klub bogatejši za kako medaljo? Ne, žal ne. Danes ni nihče od tekačev ali tekačic osvojil medalje. Se je pa na naši mizi pojavil en kup pokalov in steklenic vina. :) V Semiču namreč ne podeljujejo medalj, ampak pokale. :)

No, pa poglejmo, kaj so ti časi prinesli na našo mizo ...

Marko Bučar - 3. mesto v teku na 2 km. Na fotki ga ni - Marko je šel s kolesom proti domu in ni počakal razglasitve.

Matej Mikolič - 3. mesto v skupini B

Stane Kralj - 3. mesto v skupini E

Sebastjan Puš - 1. mesto v skupini C in še 2. mesto v absolutni konkurenci

Priznam, izredno naporno je biti Matickov fotograf. Ves čas je treba loviti tekače, ki jih med tekom itak sploh fotoaparat ne dohaja, na stopnčikah pa vsi nekaj poskakujejo in migajo. Kaj šele pri mizi, ko bi bili vsi radi na slikah. In ko se trudiš narediti eno super fotko s pokali ... ah, poglejte še en fotoutrip našega omizja. :)

No, ampak tale fotka je pa res hvale vredna. :) Pa ne samo fotka, tudi uspeh tekačev. Bravo, fantje! :)

Ko se je podelitev pokalov zaključila, so vsi ostali tekači bliskovito izginili. Poudarek na bliskovito. No, pa tudi na izginili. Ostal je samo gospod s harmoniko, Maticki in še sem in tja kak domačin. Ker se nam je gospod smiil, da so ga vsi zapustili, so se Maticki "žrtvovali" in otvorili plesišče. :)

 

Dva sta nadaljevala tudi, ko je večina Matickov že odšla. :)

Aja, pa naredili smo tudi skupinsko fotko. Sicer na njej nismo oranžni, smo pa vseeno lušni. :)

Hja, kaj bi še dodala? Morda to, da še enkrat preberite 1. odstavek te objave. Ker tile naši fantje so pa res od sile ... popoldne so se podali na Primorsko na tek ... ah, ja. Eno uro so bili vmes pa doma. In v tem času je Stane izvajal ... kaj že? Trening, raztezne vaje, počitek? Najbrž vsakega malo ... :)

Naslednjič pa novim športnim izzivom naproti!