Po dolgem dopustniškem odmoru, se je zopet prebudila Primorska s svojimi teki. Pa tudi ne za dolgo, saj sta ostala le še dva teka za pokal Primorskih novic. Prvi od njiju je bil tek na Tabor v Sežani.
V sobotno jutro smo se proti Primorski podali trije tekači in tekačica. Najprej sem pobral Doljakovega Edija, nato pa še Lindič Staneta in Metko in veselo smo jo ubrali na pot. Pri Ljubljanski obvoznici smo naleteli na veliiiiiiiiiko gnečo, pa smo jo zato rajši ubrali po »stari« cesti. Že na Vrhniki smo bili nazaj na avtocesti in kmalu tudi prispeli v Sežano.
Nekaj tekačev je že veselo tekalo, nekaj počivalo, tudi prihajali so še, organizator pa je še pripravljal, da bo prireditev potekala kot je treba. Seveda je bilo potrebno pozdraviti tekače, z katerimi se že dolgo nismo videli, ter prijaviti in pripraviti za tek. Po ogrevanju ravno ni bilo potrebe, saj je sonček ogreval vse kar je bilo v njegovem dosegu. Pa kaj ogreval, to je bilo v senci, na soncu pa je žgalo. Še sreča, da je start v senci, med tekom pa potem že ne veš od česa je vroče, ali od teka, ali od sonca.
Pred startno črto se nas je zbralo 95 tekačev in tekačic, počakali smo na nagovor občinskih predstavnikov, kot vsako leto je sledil izpust golobov pismonoš in nato je sledil start. Velika množica se je zapodila po ozki ulici proti hribčku za mestom, ki ga kličejo Tabor. Vseskozi makedamska pot, nekaj časa lepa in gladka, nekje malce slabša in pa delček še gozdna pot. Tisti spredaj so jo kar hitro ubirali, verjetno zato da se čimhitreje vrnejo v senco cilja. Probal sem vštric z njimi, pa mi je uspelo le prva dva kilometra v dolino, ko pa smo se obrnili navzgor, me je počasi zmanjkalo moči. Zavili smo strmo proti Taboru, dosegli vrh in se po drugi strani spustili nazaj v dolino. Potem je bilo potrebno priteči samo še nazaj v cilj. Kako se to lepo sliši, samo za preteči je bila pa kar težava, predvsem je pripomogla vročina. Še sreča da je le 7.5 km in smo bili kmalu v cilju.
Senca se je še kako prilegla, kakor tudi pijača in sadje. Organizator je poskrbel za vse in vsega je bilo na pretek. Tudi rezultati so bili objavljeni zelo hitro. Še predenj smo uspeli obrisati pot iz sebe, so že bili objavljeni.
Kralj Stanislav 31:26, 16. absolutno, 3. skupina
Doljak Edvard 38:06, 50. absolutno 4. skupina
Lindič Stane 36:49, 47. absolutno, 7. skupina
Lindič Metka 44:29, 14. absolutno, 2. skupina
Kmalu so tudi pričeli z žrebanjem praktičnih nagrad, katerih je bilo skoraj za vse, medtem pa smo se mi basali z pašto.
Sledila je podelitev medalj, teh pa je bilo le za najboljše tri po skupinah. Na oder za zmagovalce sem med drugimi stopil tudi jaz na tretjo stopničkoin pa Metka na drugo.
Seveda so skupaj stopili tudi najhitrejši v moški in ženski konkurenci.
Že pred podelitvijo, so na prireditveni prostor prinesli tudi veliko torto, saj je bil to njihov 10. rojstni dan.
10 let odkar so skupaj stopili Kraški tekači iz Sežane
in izpeljali so 10. tek na Tabor.Seveda je potrebno takšno obletnico tudi primerno proslavit. Kogar je še mučila lakota, jo je lahko tešil z narezkom, za vsakega pa je bil tudi velik kos torte.
No ne prav za vsakega, nekateri smo dobili tudi dva. Tudi nekaj čestitk je bilo izrečenih, tako in drugače, na jubilej pa so se spomnili tudi v tekaškem društvu Maraton iz Novega mesta in predstavniku izročili simbolično darilce za njihov jubilej.
Seveda čestitke tudi iz strani »Maticka« , da bi priredili še veliko tako dobrih tekov, ostali tako dobri tekači, ali pa še boljši in skratka vse naj naj. No v prihodnje bomo tudi malce sodelovali, saj so me fantje povabili, da z njimi odtečem 24 ur teka v Trstu. Seveda sem z veseljem prikimal in prav kmalu se bomo skupaj potegovali za čim boljšo uvrstitev.
Da ne bo vedno samo on "lovil" in objavljal, se je tokrat ujel on sam.
3 komentarji:
Dobra objava, hvala
Ful hvala za tole objavo.
Jah kaj ces, tko je...
Objavite komentar