Čeprav so se dnevi že precej skrajšali, se visoke temperature še kar zadržujejo v naših krajih. Potem pa je tako, da ni nekako pravega časa za pisanje, malce pa je zraven tudi lenobe.
Nedelja se je pisala, ko smo se podali do Lavričeve koče, da se udeležimo 13.teka po Lavričevi poti. Razni zadrški, obveznost, pa tudi malce težja proga, so glavni krivci za malce slabšo udeležbo "Matickov" na tem teku. Nekaj pa nas je vendarle prišlo. Iz našega konca smo se na pot podali Stane, Mojca in Matej, pridružil se je še Šuštar Mirko,iz Kostanjevica pa je prišel Marko.
Ker smo bili precej pred pričetkom na mestu, smo si malce razgledali naokoli, saj se da kaj videti.
malce smo posedeli,
in se malce poigrali na raznih "orodjih".
Potem pa je prišel čas, ko je bilo treba vzeti pod pod copate. Začeli smo malce nižje od cilja in to kar po klancu navzdol. Malce več kot 100 tekačev in tekačic se je zapodilo po kar precej teški 10 kilometrov dolgi preizkušnji. Malce makadama, nekaj metrov asfalta, sicer pa gozdne poti in stezice. Še sreča, da je bilo lepo vreme, sicer bi bila podlaga precej spolska, ni pa bilo zato nič manj klanca. Organizator je lepo poskrbel za označitev proge, saj je bila skoraj po celotni dolžini zarisana bela črta, tako da ni mogel nobeden zgrešiti. Precej slabo pa je bilo poskrbljeno za ohladitev in osvežitev z vodo. Na celotni dolžini proge je bila postavljena le ena okrepčevalnica, kar je veliko premalo. Jaz se sicer redko ustavim za vodo, vendar v takih vremenskih razmerah kot so bile na zadnjih nekaj tekov, je voda obvezna. Jaz sem pogrešal še eno postojanko z vodo, vem pa da je veliko tekačev pogrešalo vsaj še dve.
Vseeno smo se nekako privlekli čez zadnji klanec, ki se vleče skoraj kilometer in precej v hrib, na vrhu katerega te pričaka cilj. Tokrat je utrujenost naredila svoje in ni šlo ravno po pričakovanju, saj moči ki so se porabile dan poprej na 14 km dolgi preizkušnji se še niso povrnile. Tudi Matej in Mojca sta z težavo premagovala klance, z razliko od Šuštarja, ki je lahkotno pritekel v cilj. Marko je pozneje opravil z krajšo progo, na daljši pa ni nastopil.
In kako smo se odrezali?
Stanislav Kralj 22. mesto, čas 45:17, 4. mesto v skupini
Šuštar Mirko 58. mesto, čas 54:49, 9. mesto v skupini
Vidic Mojca 93. mesto, čas 1:07:13, 3. mesto v skupini
Vidic Matej 94. mesto, čas 1:07:14, 11. mesto v skupini
Ko smo vsi pritekli v cilj, so izvedli še tek na 3 km, kjer pa je Bučar Marko dosegel čas 0:10:41 in bil zmagovalec krajše proge.
Za vse udeležence je bila majica in pa malica, nekateri smo bili tudi deležni praktičnih nagrad, ki nam jih je dodelil žreb. Seveda najhitrejši trije v vsaki skupini, med katerimi je bila tudi Mojca, pa so tudi bili klicani na oder.
Na daljši progi so tukaj namesto medalj zmagovalci dobili luškane pokalčke. Se je že splačalo malce potruditi, kateri je le imel dovolj moči.
Nekaj moči pa bo treba še prišparati, saj so do konca Dolenjskega pokala ostali še trije teki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar