sobota, 8. oktober 2011

4. utrka kralja Petra Svačića

Danes smo tekli na Hrvaškem. Tokrat se za spremembo na pot nismo podali z avtomobili, ampak z avtobusom, ki ga je organiziral Marathon klub iz Novega mesta. Ob 7.00 smo se odpeljali iz Novega mesta v smeri Metlike. Ko smo prišli na vrh Gorjancev (na Vahto), smo prešli na belokranjsko stran Gorjancev in zagledali čudovit razgled. Morje megle, vrhovi, ki v ozadju kukajo iz megle, spredaj pa hiške, obsijane s sončkom, ki je zelo lepo osvetljeval okolico.

Hitela sem pripravljat fotoaparat in ugotovila, da v njem ni spominske kartice. Ups. En mičkeno sem s tem razočarala dva asistenta za fotografiranje, ki sta nameravala naredit miljon fotk tekačev in okolice. No, v razgledu smo pač uživali samo z očmi, brez pomoči objektivov. Sem se pa odločila, da vseeno poskrbim za fotografije, da upravičim zadolžitev za fotografske storitve v klubu. Torej, takole nekako je zgledalo ob pol osmih zjutraj. :)


Naša pot se je nadaljevala na Jurovski brod, kjer so nas pozdravili slovenski in hrvaški obmejni policisti, nato smo se skozi Karlovac odpeljali v Vojnić. Na poti sem ugotovila, kako močno je vojna zaznamovala te kraje ... še vedno luknje na hišah, veliko zapuščenih in dotrajanih stvab. Mesto ima potencial, da bi bilo prav simpatično, ampak očitno ga je zgodovina preveč zaznamovala.

V Vojniću je bilo mrzlooooooooooo. Res mrzlo. Hitro smo se šli ogrevat, ko smo se prijavili in preoblekli. V klubskih barvah smo danes tekli Stane, Marko, Mirko, Hermina in Barbi. Seveda je treba pred začetkom narediti skupinsko fotko. Nanjo je z veseljem pristopil še Edvard. Nas prepoznate? :)


Po hrvaški himni in pozdravu organizatorja, me je prestrašil pok pištole, a sem se vseeno pognala cilju naproti za ostalimi tekači. Začetni del proge je pretežno ravninski in tam do 6 km je bilo res fajn. Še kar hitro mi je minevalo. Vmes je grel sonček, nekaj je bilo tudi sence za hlajenje. Okrepčevalnici na vsake 3 km. Fino. Od 6 km naprej se je začel klanec. Ko sem začela s klancem so najhitrejši že končali in na progi se po navadi raztegnemo tako, da so nekateri spredaj, drugi smo pač zadaj, tečemo pa vsi.

No, pa ni bil prehud klanec in kmalu sem srečala Staneta, ki se je vračal in šel spremljat še eno članico kluba. Kar hitro se je potem pojavil cilj, do njega pa me je pospremil Marko ... je kar lažje narediti zadnjih nekaj korakov, če iz vseh strani slišiš: "Dajmo, Barbi! Barbaraaaaaa! Maticki, bravo!", zraven ti pa še nekdo pomaga držat tempo. Se lažje zaključi tek. In tako smo odtekli še novih 9 km.

Odpravili smo se k avtobusu, da smo se preoblekli in ob povratku so nas že čakali rezultati, ki so bili izredno spodbudni za člane kluba Matick. Kar trije smo tokrat dobili medalje. Morda ne bi povedala, kateri trije, pa naj raje govorijo slikce. :) Nas prepoznate? P.S. Ostali so namerno oblečeni v sivo, da Maticki izstopamo. Tega pa tud fotoaparat ne zmore. :P




Še tekaški rezultati: aja ... jih nimam ... mogoče jih Stane najde kje na spletu, pa jih pokaže.

Naši tekaški prijatelji iz Slovenije so bili zelo ustrežljivi in so se potrudili tudi za prave fotke. Morda jih doda Stane v album, ali celo na blog, da ne bomo kot iz risanke (čeprav smo takole prav dobri, kajne?).

Pred podelitvijo smo se še okrepčali s polento in golažem, pa še pijačka je bila zraven. Super. Po končani podelitvi pa so se skupine slovenskih tekačev fotografirale še z medaljami in pokalčki. V tem času sva bili s Hermino ravno na stranišču, zato je bilo spet potebno malo risanja, da sem tudi jaz na skupinski fotki. :)

Zaključek teka je bil na Petrovi gori na Muljavi (pri Vojniću) in tam je res izredno prijeten ambient, tako da priporočam kakšen izlet v poletnih dneh (ne tako ledeno mrzlih kot danes, ko je bilo ob 8h zjutraj tam -1°C). Na sončku je pa res prijetno. Potem pa smo se odpravili nazaj na avtobus in se odpeljali domov.

Prijeten dan, ki se je k sreči končal bolj toplo, kot se je začel. Naslednje leto gremo itak spet. In to samo zato, da naredimo miljavžn slik, ki jih danes v tako lepi okolici na tako lep dan nismo mogli. Presneta tehnologija in te spominske kartice ... :S

Evo, pojavili so se rezultati, pa jih naj kar popišem. Izpisal bom pa kar za vse udeležence iz naše prelepe deželice, bom pa tiste ki so tekli za "Maticka" malce obarval.

Aljaž Zaletel 5. 00:32:41
Stanislav Kralj 8. 00:34:02
Zdravko ukman 13. 00:35:41
Zdravko Rakuša 20. 00:37:41
Marko Bučar 24. 00:38:16
Čamil Bešo 28. 00:38:59
Jože Zaletel 31. 00:39:53
Bojan Drobnič 35. 00:41:42
Slavka Drobnič 37. 00:41:50
Edvard Doljak 38. 0042:19
Peter Bunjevac 40. 0042:26
Vesna Oražem 45. 0043:30
Teja Zaletel 48. 00:44:18
Mirko Šuštar 49. 00:44:25
Dušan Udovč 58. 0047:26
Barbara Vidic 63. 00:49:59
Denis Wright 64. 00:51:18
Alenka Benc 65. 00:51:18
Hermina Novak 72. 00:55:43

Takole so izgledali časi, upam da nisem koga pozabil ali dodal koga od sosedov.

4 komentarji:

Matick pravi ...

Ha ha ha ha ha, tele slikce so pa prav posrečene, rezultate pa bom dodal ob priliki in mogoče tudi kako pravo fotko. Hvala barbi!

Anonimni pravi ...

Čudovit prispevek! Realen prikaz dejanskega stanja, ki mi je nekam znan, in čudovite ilustracije.
Sem se prepoznal vendar me nekaj bega.Stojim pred špeglom in se opazujem in mi nekako ne gre v glavo barva moje "kritine", ki je sploh v kontrastu z črnolasim "kuštravcem" na desni strani.
Nič fotoaparata, kar nadaljuj z ilustracijami, je tako nekako boljši videz!

Matick pravi ...

Ha, ha, ha, Verjetno bo treba špegu zamenjat, sicer se pa nam nekaterim ni težko najti, ker mamo posebne "frizure". Lepo narisano ni kaj.

Matick pravi ...

Rezultati so objavljeni, slikce pa kar ne bom pripenjal, da ne kazijo ilustracij.