14. Obkolpski tek

Današnje nedeljsko dopoldne smo preživeli ob Kolpi. Če vas zanima, kdo, zakaj in kako, berite naprej. :)

Preko Gorjancev smo se spustili v dolino reke Kolpe. Iz sončnih hribov smo prišli v megleno dolino, kjer je bilo tudi precej hladno, a smo verjeli, da bo kmalu sonček in prijetno toplo.

Po prijavljanju na tek smo se Maticki lotili klepetanja, razmišljanja, če že upamo sleči dolge rokave.

Sledilo je obvezno delanje norčij. Brez tega pri Matickih ne gre. Včasih eden, včasih drugi, pogosto direktor ... vedno se najde nekdo, ki poskrbi za fajn fotke. :)

Ko nas drugi opazujejo, si lahko mislijo dvoje: da smo zabavni, vedno nasmejani, skratka fajn ali da smo preklemansko trapasti, otročji in neresni. Mi oboje vzamemo kot kompliment. :) Ko poskusimo še komu od drugih tekačev predstaviti naše predtekalne običaje, si jih nekateri razlagajo drugače ... g. Wright je razumel, da je cviček za boljši tek in ga je namesto v grlo zlil kar v nogavice ... hmm ... na koncu ni povedal, če je to kaj pomagalo. :)

Tokrat smo s seboj vzeli tudi voznika, ker tek ni krožni in smo potrebovali nekoga, ki prepelje avto iz starta na cilj. Voznika smo uporabili tudi kot fotografa, kadar nisem bila na dosegu roke. :) No, preden je odpeljal avto, je ujel del Matickov pri ogrevanju. Seveda je najprej sledilo poziranje, potem pa prave raztezne vaje. :)

Ob 11.05 se je več kot 100 tekačev pognalo na 14,5 km dolgo pot. Tekli smo ob reki Kolpi. Pravzaprav skupaj z njo. Tek je dooooolg. 14,5 km je precej več kot "standardnih" 10 km in priznam, da sem malce dvomila vase pred začetkom teka. A mi je bilo (tako kot verjetno tudi ostalim) prijetno na progi. Malce sončka, malce sence, veliiiiiko ravnine, nekaj doline in res malo, malo klanca. Idealno. Mogoče je to idilo motilo le pomanjkanje vode. Prvi dve postaji z vodo sta bili do našega prihoda že izpraznjeni, tako da smo prvi požirek vode naredili pri 6 km, drugega in hkrati zadnjega na progi pa na 11,5 km. Zame malce premalo, a sem preživela.

Med našim tekom je fotograf z drugimi tekaškimi spremljevalci navijal za tekaški podmladek in preverjal toploto Kolpe.

Ta tekaška spremljevalca sta drugače tudi tekača, ki se iz neznanih razlogov teka nista udeležila. Sta pa testirala temperaturo Kolpe. :) Sebastjan Puš je želel biti posebej omenjen v tej objavi, zato moram dodati, da je imel zanimiv prispevek k temu tekaškemu dogodku. S svojim avtomobilom je namreč prevažal tekače. Nekatere v avtu, spet druge NA avtu - nekaj po željah, nekaj pa tudi kot izredne dogodke.

Niso imeli tako zelo veliko časa, saj so Maticki kot po tekočem traku začeli prihajati v cilj. Danes smo v oranžnih barvah (oziroma za klub Matick) progo premagovali: Matej, Stane, Marko, Edvard, Mirko, Barbara, Irena, Mojca in še en Matej. Torej 9-članska ekipa. Če si nas želite ogledati vsakega posebej, kako pritečemo v cilj, je to posebej za vas shranil naš fotograf. :) Slike so v albumu (klik).

Tukaj pa so rezultati:

Matej Mikolič - 53:22
Stane Kralj - 55:59
Marko Bučar - 1:08:57
Doljak Edvard - 1:09:06
Mirko Šuštar - 1:12:19
Barbara Vidic - 1.19.11
Irena Mikolič -1:19:45
Mojca Vidic - 1. 21.07
Matej Vidic - 1.25.08

Bravo vsi mi! Še posebej pa smo si tokratni aplavz zaslužili trije, ki smo domov odnesli bron v svojih kategorijah. To smo: Matej Mikolič, Irena in Barbara. Kako Maticki fajn zgledamo na stopničkah, kajne? :)

Še pred podelitvijo so si nekateri privoščili masažo za energijo. Joooj, kar poglejte, kdo se je šel masirat ... me zanima, kakšni bodo rezultati na naslednjem teku, če je to res tako energetska masaža. :)

Skratka, preživeli smo en lep dan in pretekli lep kos poti ob Kolpi. Posebej se je potrebno zahvaliti še navijačem oziroma tistim tekačem, ki navijaško spodbujajo sotekače, da jim olajšajo zadnjih nekaj korakov s spodbudnimi besedami ali korakom z ramo ob rami. Pa seveda z glasnim aplavzom ob razglasitvi rezultatov. Ena takih je tudi Slavka. :) Hvala za spodbudo, bi vrnila, pa si vedno pred mano v cilju. :)

Drugo leto ... jah, kaj pa naj ... gremo spet, kajne? ;)




Ja Barbi lepo si to spisala, pa naj še jaz dodam nekaj besed.


Prav prijeten tek, čeprav sem jaz osebno pogrešal malce več klanca, ampak sem nekako preživel.


Pa vse tiste vragolije so prev dobrodošle, ti malce popestrijo začetek in dajo energijo za na pot. Prav nasprotno pa je naredila tista "masaža" na koncu. To ni ne energijska , ne nikakeršna druga. Kaj to počnejo ne vem, ker me sedaj noge bolijo k psa. Kar ne morem hoditi. Tako me niso bolele še nikoli po nobenemu teku. Ko bi imel tiste pri roki, bi nalomil vse po vrsti. Skratka tja me ne dobijo nikoli več in tudi ostalim ne priporočam.


No pa rezultatov od vseh tudi nisem izpisal, ker jih še niso objavili na spletni strani. Ko se pojavijo tam, jih prenesem še na našo stran.