33.Tek na Petelinjek

Sobota 21.04.2012

Medtem ko so hiteli vsak po svoje, se izgovarjali na vse načine in imeli razne zadrške, smo se nekateri podali do Gabrovke, kjer smo se udeležili teka na Petelinjek. Ja je res tek v Sežani bil nekako otvoritev tekov in so se pričeli že teki v vseh regijah. Za pokal Dolenskega lista je bil to prvi tek v sezoni 2012, kjer tudi tokrat ni manjkalo "Matickov", res pa je da nas ni bilo veliko. 

Na pot sem se podal mimo Trebnjega in zraven še pobral Mirota, da je bila vožnja malce bolj klepetava, krajša in kaj kmalu sva bila med množico tekačev. Lepo je bilo srečati nekatere tekače in tekačice, pa malce pokramljat po dolgem času, saj se z nekaterimi že dolgo nismo videli. 

Urca se je pa kar hitro vrtela. Če se mi je zdelo ob prihodu še ogromno časa, je po prijavi bilo že kar malce tesno, pa se je bilo treba na hitro pripraviti za tek. Tudi vreme se je pričelo nekaj cmeriti. Iz lepega sončnega vremena, se je obrnilo v viharno in deževno. Dežja je bilo le za vzorec, tako da bi lahko tekal med kapljami, veter pa je poskrbel, da so temperature kar malce naježile kožo.

Vseeno se nas je na startu zbralo kar precej, navijali in spodbujali smo mlajše, ki so tekli pred nami in čakali na zeleno luč za začetek.

In prišel je čas za članski tek. Zožanje nekaj metrov po startu, kar precej ovira tekače, razen tiste spredaj. Tokrat nisem bil v prvi vrsti (za spremembo) in kar nekaj prerivanja je bilo dokler se ni gužva razredila. Tisti spredaj so kar precej hitro pričeli in že v prvi (in tudi najstrmejši) klanec naredili kar veliko prednost. Malce je bilo tudi drsno, pa luže in blato na nekih mestih, tako da pazlivost ni bila odveč. Nekako sem se prebil na cesto in poskušal slediti skupini pred mano, ki se je spreminjala v kačo. Tudi za mano je bilo kar nekaj hitrih tekačev, ki so se mi počasi približevali. Spustili smo se do vasi Kumpolje, kjer smo zavili na pot med travniki, proti gozdu. Tu je bil teren še posebej razmočen in spolzek. Malce pred gozdom je bilo treba kar precej paziti, da nisi zagazil v blato, saj ga je bilo čez celo pot. No z blatom smo zaključili čim smo zavili v gozd, ni pa bilo še konec klancev, saj se je najdaljši šele pričel. Po vijuganju mimo blata in preskakovanju večjih luž, sem nekako uspel ujeti primeren ritem, katerega sem uspel držati vse do konca.

V cilj sem pritekel kot 8, z časom 42:28 kar je za nekaj sekund slabše kakor pred letom, a vseeno zadovoljen z rezultatom. Kmalu za mano je bil v cilju tudi Bučar Marko, ki je za progo porabil  45 :16,    v cilju pa je bil kot 13. Tudi uvrstitev Šuštar Mirota je bila kar solidna. V cilju je bil kot 66 z časom 58:12.

Po teku smo posedali pred gasilskim domom, uživali v aprilskem vremenu in počasi vračali porabljene kalorije. Vreme je bilo pa res aprilsko, saj je posijalo sonce, da je bilo kar prevroče za sedet takole izpostavljen. Bilo je tudi vse pripravljeno za podelitev medalj najboljšim, le rezultati še niso bili obdelani do konca.

In še predno so prispeli rezultati, se je ulil dež in morali smo pobegniti v zavetje doma. 

V tem času so bili tudi rezultati in pričela se je podelitev za najmlajše. Malce je bilo tesno, nekaj jih je že pobegnilo domov, a vseeno se je podelitev nekako odvijala. Predno se je pričela podelitev za člane in članice, je Aprilposkrbel zopet za spremembo vremena in organizator se je odločil za podelitev na prostem. In smo se zopet selili. 

Tokrat sem se na stopničke povzpel tudi jaz, saj je rezultat zadoščal za 3. mesto.

Na stopničke se je še povzpel tudi Miro, vendar malce drugače. Zamenjeval je mankajočega tekača

in pa bil v vlogi podeljevalca medalj.

In še predno se je podelitev končala, je zopet pričelo deževati in tekači smo se razkropili vsak v svojo stran.Nekaj se nas je zapodilo v oštarijo v sosednjo vas, kjer smo imeli pogovor za naslednji tek, kateri tek je to in kdo bo zraven pa čez kak teden na tehle straneh.