Pa sva jo mahnila naprej v smeri Trebnjega. (če nadaljujem naprej prejšnjo objavo) Še vedno sva premlevala (kakor že vso pot iz Lj) bi-nebi-bi-nebi; kaj neki, tekla še kaj!!!!!????? Na ta dan so pripravili v Trebnjem prvi tek po ulicah tega mesteca. Res da ni bil pretirano dolg, vendar tudi 6,6 km ni ravno mačji kašelj.
Pa sva se ustavila še na malici, saj prazen žakelj ne stoji pokonci. Ob uživanju okusne pizze, sva se nekako zmenila da greva na tek. Ker je ravno prvi, pa jim dajva malce povečati udeležbo, da bo veselja za naprej. Tako sva na hitro pomalicala in odbrzela na kraj dogajanja.
Je bilo že kar precej tekačev zbranih, saj sva midva prispela v zadnjem trenutku. Na hitro sva opravila prijavo, ( je bila kar brezplačna- tako je lahko tudi za naprej) in skočila nazaj v tekaško opravo. Le še toliko je bilo časa, da sva lahko malce poklepetala z prijetno druščino, ki se je zbrala za tek.
Kaj kmalu se je pisana druščina postavila na startno črto
in na znak štarterja pognala v dir.
Jaz sem se postavil bolj zadaj, saj so bile noge kar precej utrujene od teka trojk. Malce za šalo sem "potegnil" iz ozadja in se prebil skoraj do prvega, tako da so kar malce pogledali kaj zdaj norim. No v prvem klancu (ki je bil kar za prvim ovinkom) sem upočasnil, počakal "staro sablo"- Doljakovega Edija in skupaj sva nato odtekla vse tri kroge.
Progo so lepo speljali po ulicah, a ker je krog bil dolg le 2,2 km smo naredili tri. Malce razgiban teren, je kar dobro del za tiste ki so se hoteli meriti moči. Prvi del kar strmo navzgor, pa takoj za njim podoben spust in ko se zravna, si nekje na polovici kroga. ( mogoče malce manj) Sledi druga polovica, ki pa je ravninska in že ostro zaviješ proti cilju , oziroma v naslednji krog.
Ja se je nama kar dogajalo. Navadno tečem bolj spredaj in malce hitreje, pa ni časa za karkoli drugega kot za tek, tako pa zadaj počasi in z vsemi možnimi vragolijami. Zraven smo tudi pogledavali v nebo in tuhtali ali bo poprej konec teka, ali se bo poprej ulilo. Približeval se je namreč zelo velik nevihtni oblak in samo vprašanje je bilo kdaj se bo ulilo.
Kmalu je bil za nami tudi tretji krog in s tem tudi konec tekaških užitkov. Vreme je zdržalo še toliko, da so obdelali podatke in jih razvrstili, mi pa smo malce podebatirali o samem teku, progi in vsem kar sodi zraven.
Potem pa so že priletele z neba prve kapljice, zato je bilo treba kar hitro do avta, nato pa pod streho. Premike smo naredili v bljižnji lokal, ali bolje rečeno na pokrito teraso lokala. Tu so organizatorji izpeljali podelitev medalj in praktičnih nagrad.
So se kar potrudili, da je bila vse skupaj zelo prijetna prireditev. Bi jo bilo kar škoda izpustiti, pa čeprav tokrat nisem bil med tistimi, ki bi posegali po medaljah. Sem bil pa med tistimi srečneži, ki jih je žreb določil za dobitnike praktičnih nagrad. Pa kako nebi, saj jih je bilo skoraj toliko (praktičnih nagrad) kakor tekačev.
Skoraj bi pozabil pohvaliti tudi nežnejši del organizacijske ekipe, ki sp pripravile pravo zakusko raznih peciv. Jih je bilo za vsako mizo toliko, da jih ni bilo moč vseh pojest, pa čeprav smo bili sami sladokusci okoli.
Ko smo odhajali je bila že skoraj tema. Malce zaradi pozne ure, nekaj pa zaradi oblakov, ki so jokali na zemljo. Pa jim nebi bilo treba, razen če so bile to solze sreče, saj je bila za nami prekrasna prireditev. DTP-jevci, lepo ste to uštimal, pridemo tudi drugo leto, pa tudi če bojo krogi daljši, ali pa kakšen več.
Ni komentarjev:
Objavite komentar