V Semiču smo se za razliko od Radeč zbrali kar zjutraj. Prijetno je pihljalo, čeprav je sijal sonček. Nekako sem upala, da ne bo prevroče, pa se je kasneje veter kar nekam izgubil.
Ob 9.00 smo se podali na pot, dolgo 9,3 km. Tisti del, ki je po gozdni poti v senci, je super (pa čeprav se občasno pot postavi nekoliko v hrib). Tisti deli na cesti ali po sončnem travniku pa kar ubijajo. Je potem fino srečat okrepčevalnico z vodo. Opis proge bi bil lahko malo gor, malo dol, brez pretirano groznega vzpenjanja, čeprav so tudi manjši hribčki kar naporni za noge, ki bi rajši poležavale na kakšni plaži. :)
Kljub naporom, hribčkov, vročini smo vsi pritekli do cilja. Rezultatov na spletni strani še ni, zato kaj več o tem kdaj drugič. Zase lahko povem, da sem zadovoljna, saj sem lanski čas na isti progi izboljšala za 2 min in 13 s. Kar dobro. :) Sva pa dva člana kluba stala na zmagovalnih stopničkah - Stane na 2., jaz pa na 3. Midva imava vsak svoj pokal, organizator pa je presenetil in vsem sodelujočim podelil medalje, zato se je uresničil izziv, ki sem ga omenjala v prvem odstavku. Temu bi se potiho sicer lahko reklo goljufija fantov, ampak naj bo, saj nisem rekla, da mora biti medalja za 1., 2. ali 3. mesto. Čestitke vsem!
Voditelj prireditve je na koncu rekel, naj dobre stvari ponesemo glasno naokoli, slabe pa naj zamolčimo. Zato bom pohvalila veliko število okrepčevalnic z vodo na progi, pa tistega gospoda, ki da zvočnik na pločnik in nas veselo spodbuja. Več takih bi bilo treba. Po drugi strani pa ne bom nič rekla o golažu. Razen tega, da je bil enak kot lanski ... klik za ogled. Še dobro, da poleg pečejo tudi čevapčiče. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar