Vinska vigred ... ah, kje je že to. Pa vseeno par besed.
Pisal se je 20. maj, bila je nedelja. Jutro v Metliki. Skupaj smo prišli štirje Maticki, trije prvič letos za Dolenjski pokal. Ker je bil to tudi prvi tek po nizozemskem dopustovanju, smo ga označili s prepoznavnimi očali v klubskih barvah. Prvi gospod, ki nas je opazil, je rekel: "Saj ste lušni, samo povejte mi ali prihajate ali ohajate.". No, očitno ni bil prepričan, da lahko trezni odrasli nosijo tako barvita očala. Naj pred tekaškim zapisom povem samo nekaj. Pogled skozi oranžna očala je lepši. Ker oranžna barva spremeni svet na lepše. In to ne govorim zato, ker je klubska barva, ampak ker je res! :)
Skratka, obvezni tekaški ritual z dodatkom oranžnih očal je potekal takole: Od parkirišča do prijavnega mesta, prijava, klepet z znanci, nazaj do avtomobila, preoblačenje, ogrevanje. Še kak WC je treba vmes dodat, pa en kup nasmehov, ki so jih mimoidočim na obraz priklicala naša nizozemska očala. :)
Pripravili smo se na start in tokrat nas ni pozdravila metliška županja, ampak kar župan ... volitve spremenijo marsikaj. :) Znak za začetek in hop, gremo na pot. :) Lani sem komaj pretekla tiste hribe (fuj, bljak ... dolgi in še strmi) na prvi polovici proge. Lažem, v resnici sem lani od polovice hriba naprej hodila. Letos sem se odločila, da ukinem hojo, pa mi še ni povsem uspelo. En delček me je še premagal, ampak je bilo veliko bolje kot lani. Po predihavanju v klanec je sledilo malce ravnine, pa veliiiiko doline, sem in tja, gor in dol, še kakšen ovinek in bližali smo se mestu. Potem sem kmalu že zagledala direktorja, ki je spodbujal tekače in šel naproti zadnjemu Maticku, da ga pospremi v cilj. In po tem je sledila samo še ciljna ravnina, ki je v Metliki naslonjena na hrib. Zadnji finiš in voila, prvi tek za Dolenjski pokal je bil za mano. Hura!
Naj zapišem še rezultate vseh klubskih tekačev.
Stane Kralj - 37.27
Marko Bučar - 38.19
Barbara Vidic - 51.43
Matej Vidic - 55.04
Miro Šuštar - 55.43
Mojca Vidic - 58.37
Dobri smo bili. Sploh, ker smo prišli do konca, bili dobre volje, se ponovno opremili s super očali in pobrali tudi dve medalji. Stane in Mojca, čestitke še posebej vama. Dvakrat - enkrat za medaljo in drugič za drznost - na zmagovalnem odru s hecnimi očali. :)
Ah, ta očala ... da ne bodo doma samo za praholovilce, jih bomo zagotovo vzeli še na kakšen sončni tek, kot je bil tale metliški. In tisti rumeni muškat na koncu prijetno zaključi dan. Pa ni važno, če je Sturmov ali Prusov. Oba sta dobra. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar