35. tek na Petelinjek

Gabrovka 19.04.2014

Čas beži in prazniki prihajajo in odhajajo drug za drugim. Medtem ko smo v pričakovanju prvomajskih praznikov, nas še vedno tišči velikonočna šunka v želodcu. Seveda ni tam ostala vsa, le njena energija, kolikor jo nismo še uporabili.
Nekaj tako ali drugače porabljene energije pa gre tudi za tek. Na tisto praznično velikonočno soboto, smo se podali v Gabrovko, kjer se je odvijal tek z najdaljšo tradicijo v Dolenskem pokalu. Organizator je malce spregledal tale praznik pri organizaciji, pa se je nekoliko zbal glede udeležbe, pa je bil strah odveč, saj se nas je zbralo kar precej tekačev. Na najdaljši preizkušnji se nas je tako letos zbralo okroglih 100.

Vreme ni bilo prevroče, pa kar je najvažnejše je bilo brez dežja, katerega je v zadnjem času veliko preveč. Tako smo se lepo pripravili za tek, vsi veseli in sproščeni. Malce tudi zato, ker je bila letos proga nekoliko drugačna kot leta nazaj. Vremenska ujma je podrla kar nekaj dreves na Petelinjeku, katera lastniki še niso utegnili pospraviti, pa je zato pot za tek neprehodna v tistem najvišjem delu. Tako se je organizator odločil progo spremenit.(Kaj češ drugega, če pa je drevje preko poti podrto)Pa je izpadel največji klanec in dobre tri kilometre poti.

Začetek in pa prvi klanec je bil isti, pa še en del asfaltne ceste z rahlim  razgibanim terenom. Pred spustom v vas Kumpolje, pa smo tokrat zavili nekoliko bolj na desno in se spustili v vas  Brezje, kjer smo prispeli zopet na staro progo. Nekaj travniških poti, nato pa makadamska podlaga do cilja. Vsekakor bolj prijazna proga kot tista v celoti. Sem predlagal, da bi tako ostalo tudi za naprej.

 V cilj smo prihajali vsak po svojih zmožnostih in seveda se je našlo na seznamu tudi nekaj "Matickovih", ki pa so tokrat odtekli zelo dobro.

5. Bučar Gregor   čas 27:49  4. v B
7. Kralj Stanislav  čas 28:25  1. v E
8. Šimec Srečko   čas 28:52  2. v E

14. Bučar Marko  čas 29:22  8. v B
22. Mikolič Silvo   čas  30:19 1. v G

54. Lukšič Andrej  čas 35:19  3. v D

91. Škoberne Nina  čas 43:13  2. v A

To pa smo bili tudi vsi Maticki (upam da nisem katerega spregledal, kajti vidlivost mi malce peša), ki smo se tokrat udeležili teka. Seveda je tudi tukaj na koncu nekaj druženja, klepet in pa malica, ter pijača po želji tekačev.

Pripravljenih je bilo tudi nekaj praktičnih nagrad, katere so žrebali med tekače. Kot vedno tudi tokrat sreča ni bila na moji strani, pa nič ne de saj je vseeno lahko luštno.
Lepo je tečt, sploh pa v teh koncih in zato se vidimo naslednje leto.

12. Bistriški tek

Slovenska Bistrica 13.04.2014

Nadaljujejo pa se tudi teki v Štajersko  Koroškem pokalu in če bo le čas, se bomo pojavljali tudi tam. Tako sva se z Doljakom odpravila v nedeljskem jutru proti Bistrici. Nekaj ulic je zaprtih za ves promet, zato sva kar malce krožila, da sva našla parkirni prostor, pa še ta je bil daleč stran. Pa ni bilo moteče, sva se vsaj malce sprehodila do starta,

Ob prihodu sem bil presenečen nad ogroooooooomno množico, ki se je razprostirala na vse strani ob startno ciljnem prizorišču. Tudi ogromno število mladih, ki so se že pomerjali med sabo v tekaških zmožnostih, je bilo lepo videti, kakor tudi polno mizo raznih pokalov, ki so mirno čakali na nove lastnike.  Sem rekel Edvardu; za tole se pa splača danes malce potruditi.
Tudi vreme je bilo kot nalašč za tek. Sem pa tja se je pokazal malce sonček, vendar ne toliko da bi bilo vroče.Kmalu smo stali za startno črto in tik za tem smo se že trudili vsak po svojih močeh. Krožno speljana proga po nekaterih ulicah, ki so bile v tem času zaprte za ves promet. Polovico kroga se rahlo dviguje, v drugi polovici pa rahlo spušča, treba pa je bilo trikrat zakrožiti, kar je zneslo slabih 10 km. Skoraj v celoti je bila podlaga asfaltna, razen nekaj metrov malce večjega parkirišča, kjer je bil makadam.

Nekoliko so bile še težke noge od prejšnjega dne, ko smo tekli na domačem terenu, vendar so se nekako razmigale, da sem v drugi krog zakorakal z lažjimi koraki. Bolje rečeno, da sem uspel loviti "zajca", ki sem tokrat za spremembo izbral ravno prav velikega. Proti koncu prvega kroga je šel mimo mene in sem kar stopil v korak za njim in držal. Če mi uspe držati do najvišje točke, mi ne more uiti sem razmišljal in tako je bilo.  V tretji krog sem potem še malce dodal in v cilju sem bil za nekaj sekund pred njim, pa čeprav nisva v isti skupini. Nekaj minut za mano je bil v cilju tudi Doljak.

Potem so pa prišli malce čudni rezultati. Naslovljeni so bili na lanski tek, vpisani pa letošnji tekači, vendar nismo bili vsi rasporejeni v pravih skupinah. Koeficient za izračun je bil lanski in tako so tekači ki so v tem letu menjali skupine ostali še v lanskih. Malce zbrke, na kar se je opozorilo organizatorja, ki se je lotil popraviti napako. Novih rezultatov niso nič pokazali, ampak so kar delili pokale, zato smo nekateri zamudili ta protokol ravno za toliko, da je šla skupina mimo. Po novem je potem bilo takole.

Kralj Stanislav 35:09 2. v D

Doljak Edvard 42:22 5. v F
Za mene ni bilo kaj dosti sprememb. Na obeh rezultatih sem imel enega pred sabo, na prvih še malce hitrejšega, kot potem na pravih. Kar nekaj pa je bilo razočaranih, saj so po napačnih izračunih stali na stopničkah, na pravih pa so potem zdrsnili mimo. Se bo treba pa v naslednjem teku malce bolj potruditi.

ParkTEK 2014

Tudi drugi tek v seriji tekov za Dolenjski pokal je potekal na novomeškem območju. Natančneje v športnem parku Loka - no, vsaj start in cilj sta bila tam.

Iz Loke smo tekli ob Krki skoraj do Češče vasi, potem pa obrnili in se po isti progi odpravili nazaj na Loko. Prijeten tek. Eden mojih najljubših. Ravnina. Znan teren. In tokrat malce daljši od lanskega. Tokrat skoraj polnih 10 km. :)

Lahko povem, da je bilo vreme aprilsko. Dež, pa malo brez njega, pa spet malo z njim. Čeprav sem na koncu že pozabila, da je na začetku deževalo. Sem bolj razmišljala, da moram čim prej v cilj, ker se mi ne da več nog premikat. :D

Ne bom dolgovezila, ker nimam kaj posebnega povedati. Trenirati še vedno nimam časa, k sreči je ekipa Matickov vsaj tako velika in prijazna, da so me prijavili in sem lahko naravnost iz Ljubljane pridrvela na Loko, se preoblekla in odtekla (skoraj) 10 km. Ostali so verjetno kaj več trenirali. In se kaj pripravljali. Ali pač ne. Vsekakor s(m)o bili uspešni.


Tole je zbirnik naših rezultatov.
Čeprav imamo dame prednost, bom tokrat najprej napisala rezultate, ki so jih dosegli MOŠKI:
6. Stanislav Kralj - 37.47, 1. v E

7. Srečko Šimec - 38.15, 2. v E

16. Marko Bučar - 39.21, 6. v B

19. Silvo Mikolič - 39.54, 2. v F

37. Andrej Lukšič - 42.43, 6. v D

56. Mirko Šuštar - 49.48, 5. v H

Zdaj pa še ŽENSKE:
12. Vesna Oražem - 49.21, 4. v C

16. Barbara Vidic - 50.16, 7. v B

21. Mojca Vidic - 56.58, 4. v D

24. Nina Škoberne - 1.00.20, 4. v A

O, presrečna ženska 4. mesta. :(

Aja, pa nekje sem obljubila, da posebej omenim še navijača ... na klopci pri lesenem mostičku nas je pridno spodbujal Sebastjan, ki tokrat ni tekmoval in posledično ni posegal po najboljših rezultatih kot na prejšnjem teku.

Tako, pa je minil tudi 2. tek od 19. za letošnji pokal. No, v resnici so za nami že 3 teki, ampak to je pa že tretja zgodba, v katero se mi žal ni uspelo priključiti, zato bo poročal direktor. :)

15. Novomeški tek

Pa smo jo začeli! Novo sezono tekov za Dolenjski pokal namreč. Tokrat se po daljšem tipkarskem premoru spet oglaša tajnica kluba. Če si sploh ob vsem zanemarjanju svojih dolžnosti to še zasluži. :S

Skratka, tekaško sezono Dolenjskega pokala smo začeli tam, kjer se spodobi - v Novem mestu. V nedeljo, 6. 4. 2014, se je namreč odvijal 15. Novomeški tek.

To je neke vrste športni praznik v našem kraju in zato se je dogajalo mnogo stvari. Jaz sem jih večino izpustila. Vem, da so se odvijale delavske športne igre, vem, da so nekateri naši člani tekli, ne vem pa, kakšne uspehe so dosegli. No, za enega vem.

To je Stane, ki je dosegel svoj uspeh pod imenom podjetja, pri katerem je zaposlen, ampak mi to štejemo kot klubski uspeh. :) 2. mesto na teku na 1500 m s časom 4.33. Ojoj, jaz imam na 1 km slabši rezultat. Pa ne okoli govorit. :)

Za beleženje ostalih morebitnih "klubskih" uspehov na delavskih igrah bo poskrbel direktor, jaz se selim naprej.

Po delavskih športnih igrah so tekli tudi najmlajši. Imamo tudi predstavnika v podmladku kluba. Naš Matic je osvojil 10. mesto od 49. nastopajočih. Bravo!

Torej po vsem tem dogajanju je prišla tudi ura starta na 8 km. In na startu nas je bilo kar nekaj oranžnih, Matickovih. Prvi tek sezone po navadi pomeni nekoliko slabše rezultate od osebnih uspehov ... no, vsaj zame, ki si privoščim zimsko tekaško spanje. Ostali naši tekači so pa tekli celo zimo in se jim to lepo pozna pri rezultatih. Bravo!

Torej, pognali smo se po ulicah Novega mesta ... najprej manjši krog zadaj za Mladinsko knjigo in tam nekje, ko ne vem, kako se reče, pa nazaj mimo Situle na Glavni trg, potem pa čez Kandijski most v grd grd grd hrib na Ragovsko in luškana dolinica, pa malo gozdne poti po Ragovem. Leseni most in stopnice, da tam pustiš še zadnje atome moči. Potem tečeš mimo sodišča in spet pridihaš mimo Situle. Ko sem jaz prišla mimo, so navijači spodbujali in že nestrpno pričakovali zmagovalca.

Ne, nisem tako hitra, samo treba je odtečt še en tale "veliki" krog - most, grd grd grd hrib, dolinca, gozd, most, stopnice, sodišče, Situla. Potem se pa lahko ustaviš.

Naši klubski časi so se ustavljali nekako takole:
ŽENSKE:
26. Barbara Vidic - 42.46, 12. v B

29. Vesna Oražem - 43.11, 4. v C

46. Mojca Vidic - 48.26, 7. v D

50. Nina Škoberne - 50.58, 9. v A

MOŠKI:
2. Sebastjan Puš - 27.06, 1. v C

5. Matjaž Pregrat - 28.02, 1. v A

10. Gregor Bučar - 29.41, 4. v A

18. Stane Kralj - 31.00, 2. v E

21. Srečko Šimec - 31.22, 3. v E

26. Marko Bučar - 31.59, 7. v B

34. Silvo Mikolič - 32.48, 2. v F

74. Andrej Lukšič - 35.36, 10. v D

123. Mirko Šuštar - 42.11, 10. v I

Saj pravim, prvi tek sezone. Naš direktor pravi: "Kaj bi pa ljudje rekli, če bi Maticki bili tako hitri, da bi vse medalje pobrali." In prav ima. Mi smo solidarni in dovolimo, da tudi drugi naši tekaški prijatelji kdaj stopijo na stopničke. :)

Najpomembneje je, da smo odtekli uvodni tek in otvorili sezono. Pa da je število tekačev našega kluba tako visoko. In da smo še vedno nasmejani. In da bomo še tekli. In da se bomo še fajn imeli. Pa čeprav nismo vedno najhitrejši. Smo pa zadaj za reklamo. :)

6. Vetrov tek

Ruše 05.04.2014

Pa smo zakorakali v prvi tek pokalnih tekov. Prvi je vsaj kar se mene tiče, drugi so mogoče pričeli tudi že kaj prej, vendar po Štajerski in Koroški je bil tole začetek. Za letos je nekako padla odločitev, da si malce ogledam še ta konec naše lepe deželice, zraven pa še naberem nekaj tekov.
Za prvič se je bilo treba podati v okolico Štajerske prestolnice in sicer v Ruše, kjer so pripravili 6. Vetrov tek. Ja pa ni bilo vetra, čeprav so nekateri leteli kot veter, ampak ime je dobil tek po sponzorju in sicer je pokrovitelj hotel Veter. In ko sem takole na glas razmišljal, kje bom letos nastopal, je to slišal še gospod Edvard Doljak in kaj kmalu je izračunal, da lahko tudi on nabere potrebno število tekov. Tako se mi je pridružil že na prvem teku in skupaj sva jo odrinila.
Dobri dve urici vožnje in že sva bila na kraju samem. Že kar precej tekačev je bilo srečati na poti v okolici hotela, pred hotelom pa je bila precej gužva. Vsake toliko časa je pričelo rahlo deževati, pa je zopet ponehalo, ampak to ni nič vplivalo na udeležbo. Mlajši so imeli tek pred nami in so se že pridno razgibavali, medtem ko smo ostali še čakali v vrsti za številko.

Čeprav sem v teh koncih pričakoval le nekaj znanih obrazov, sem bil presenečen saj sem jih poznal veliko več. Presenečen pa sem bil tudi nad tekači v moji skupini, saj so se za ta pokal odločili tokrat vsi tahitri še iz drugih koncev. No tudi v skupini Edvarda ni bilo kaj dosti drugače, tako sva tarnala drug drugemu. Ampak nič zato, imava pa vsaj izziv, da odtečeva kar se da najhitreje.
Tako smo se kmalu postavili v vrsto in čakali na znak za začetek.

Kot na večini tekov je tudi tu problem ozke ulice za začetek teka. Ogromno število tekačev, ki bi vsi bili radi prvi, se usuje v ozko ulico in kaj hitro se zgodi kaj neprijetnega. Na žalost se je to tokrat zgodilo. Že po nekaj metrih se je mlajša tekačica iz Sevnice zapletla in padla po cestišču. Težko je takole v gužvi hitro vstati, kakor tudi preprečiti da te pohodijo, kar se je verjetno tudi zgodilo in upam da jo je odnesala brez kakih hudih poškodb.
Seveda se tekači nismo ustavljali, ampak smo  nadaljevali vsak v svojem ritmu. Asfaltne ceste je kmalu zmanjkalo in naprej je bilo treba po makadamu. Izbral sem si zajca, a mi je že v prvem kilometru pobegnil.  Na drugem kilometru, kjer smo obrnili nazaj je imel že kar lepo prednost. Mimo mene je steklo še nekaj tekačev, pa sem med njimi izbral novega zajca in mu sledil.

Na polovici našega vračanja, smo pretekli še en krajši rokav, nato pa nazaj proti cilju. Začutil sem nekaj moči in zdelo se mi je da imam prepočasnega pred sabo. Začel sem tuhtati  ali naprej, ali naj držim njegov tempo. To sem tuhtal vse do cilja, vendar je bilo časa še dovolj, saj je bilo treba še en krog odteči.  Takoj po obratu sem prehitel in kar bo pa bo. Čutil sem korake za sabo, vendar nisem imel za mar. Na istem mestu kakor v prvem krogu, me prehiti tudi tokrat, vendar neki drugi tekač.  Pa sem imel zopet zajca.

Držal sem tempo nazaj do konca rokava, pa ne samo držal ampak sem malce tudi pospeševal. A pospeševal je tudi tekač ki sem ga lovil in kar nekaj časa sva tekla skoraj z ramo ob rami. V takem tempu sva se precej približala že tekaču pred nama, zato sem se odločil, da zadnji kilometer še malce pospešim, pa kolikor zdržim, zdržim. In sem šel naprej, čeprav mi je kar pridno sledil. Nekaj deset metrov pred ciljem sem se že čisto približal naslednjemu, zato sem jo ubral s šprintom proti cilju. Ravno pravi čas sem pričel z finišem, tako da ko sem ga prehitel, ni imel časa potegniti tudi on. Tako sem se v cilju znašel 7 sek pred njim, zasledovalec pa je zaostal še sekundo več.

Precej izmučen ampak zadovoljen nad razpletom, sem tako v cilju pogledoval, kdaj se prikaže v cilju tudi Doljak In se je kmalu za mano, vendar je bil videti malce manj izčrpan. Nekako zadovoljna oba, sva nestrpno pričakovala kakšni bojo rezultati. Med tem sva še pospravila malico, ki jo je pripravil organizator, nato pa pregled rezultatov.
Pod zaporedno številko 15, je bil zapisan Stanislav Kralj s časom  30:52, kar je zadostovalo za 3. mesto v skupini. Edvard Doljak pa je bil zapisan pod številko 53, s časom 36:37, kar je  zneslo za nehvaležno četrto mesto.

Seveda se mi je nasmehnilo, ko sem prejel medaljo okoli vratu, še posebej zato, ker sta oba tekača katera sem prehitel v zadnjih metrih, pripadala moji skupini. Kot bi me neki sedmi čut vodil in tiščal mimo njiju naprej, pa izplačalo se je. Če bom imel takšno srečo vselej, bom z veseljem zopet zakorakal  v Štajersko Koroški pokal.
Pot domov tako ni bila nič dolgočasna in tiste dve urici so minile kot bi mignil.  Seveda sva si imela kaj povedati in o čemu razpravljati, saj je podobno dirko imel tudi Edvard. Tako si včasih človek zaželi, da bi bila pot malce daljša, da bi lahko predebatiral več. Pa tudi za takšne stvari bo še čas.