Začetek nove sezone tekov in prva malce odmevnejša prireditev teka pri nas v naši lepi deželici. Vsekakor se tu ne sme manjkati, oziroma vsak po svoji presoji in zmožnosti. Če sem pošten, tudi jaz verjetno nebi sodeloval na tej prireditvi, če mi štartnine nebi poravnala delovna organizacija. Eni imamo pač srečo, saj so take prireditve preveč mastno zasoljene in marsikateri tekač si tak znesek ne more privoščiti. Seveda je potem tu še prevoz in vse kar paše zrave. Za nas nekaj tekačev je vse to priskrbel Revoz iz Novega mesta, za kar se mu seveda zahvaljujemo.
Tudi prevoz je bil del sponzorstva, vendar sem jaz iz osebnih razlogov odpotoval s svojim avtom, spotoma pa sem pobral še Šuštarjeva in smo odrinili. Vido seva z Mirkotom pustila v Ljublani, kjer jo je čakal drugi prevoz, midva pa naprej proti sežani. Malce sva se uštela pri uri pričetka teka, tako sva prispela preceeeeeej prezgodaj. Pa sva imela časa za razne klepete, pa za kavico, dvig številk in še bi se kaj našlo.
Takole prijeten sprehod je pokvarilo vreme. pričelo je namreč nekoliko deževati in to ni nič kaj prijetno, če veš da bo treba teči 21 km po dežju. Pa ni bilo treba. Dež je namreč nekaj pred startom ponehal, je pa še vedno bilo oblačno in malce je pihalo. Ravno takšno vreme, da ne veš kaj in kako bi oblekel.
Še predno pa smo pričeli mi z tekom, smo spodbujali k teku tiste najmlajše. Iz Šuštarjeve družine so se tega udeležila dva, tekač in tekačica vsak v svoji starostni skupini.
Potem pa smo na vrsto prišli mi. Na startu se nas je zbralo nekaj manj kot 1400 tekačev in tekačic na 21 km in 1200 na krajši 10 km dolgi preizkušnji. Kar ogromna številka za ozke ulice Sežane, preko katerih se je treba v prvih metrih nekako preriniti. Ogromno navijačev ob sami startno ciljni ravnini, na odru pa kup harmonikarjev je dvigovalo adrenalin med tekači. V glavnem poznani obrazi in razporejeni tako, da je vsak imel svojega "zajca" v bližini. Potem pa odštevanje in že smo se pognali proti cilju.
Ozke ulice sem že omenil in kar težavno je takole teči v gužvi. Pa ne samo v gužvi, tudi pozneje ko se je vse skupaj razvleklo in je bila cesta dovolj široka, je bila težava loviti kake zajce ali držati tempo. Vsaj zame je bilo tako, saj sem letos čisto brez kondicije. Po pobegu dveh ali treh zajcev, sem si nekako zadal svoj ritem in se prebijal naprej. Dež je pokvaril tisto vzdušje ob sami progi, saj ni bilo toliko navijačev kot običajno, pa tudi godbenih skupin ni bilo nč, čeprav so bile vsako leto. Vreme je naredilo svoje in v takšnih razmerah se pač nekatere stvari ne morejo izvesti.
Pa smo nekako zapustili našo deželico in se spopadli z delom sosede. Dolge ravnine so se zdele sedaj neskončne in kar ni jih hotelo biti konca. Tudi nekam veliko jih je bilo, moči pa so počasi pojenjale. Zavili smo počasi nazaj, kjer so malce manj dolgočasne poti, so pa zato malce obrnjene v breg, pa spet ni ravno prijetno. Tu nekje je pričelo tudi rahlo deževati in kar sem bil bližje cilja to je bilo več dežja. Z zadnjimi atomi moči sem se pognal v zadnji klanec proti Sežani in cilju, katerega sem zajel z časom 1:30:58 in pristal na 119. mestu skupaj z mojim prijateljem Borutom Mrazom. Nekako nama je uspelo priteči isti čas, pa še v isti skupini sva, kjer sva pristala na 26. mestu. Na startu je bil tudi Lukšič Andrej, ki je v cilj pritekel kot 793. z časom 1:52:47 in v skupini C zasedel 156.mesto.
Na 10 km je Šuštar Miro pristal na 482. mestu z časom 52:45 in pa Šuštar Roš Špela na 600. mestu z časom 54:28. Podskupin na krajši razdalji ni bilo.
Sledilo je okrepčilo pod šotorom, kjer so postregli z nekaj hrane, mi pa smo si poleg privoščili še kaplico Terana. Kaj dolgo se nismo zadrževali, saj smo imeli že plane za naprej. Obisk našega prijatelja, ki se nekako bori z zahrbtno boleznijo in se že dolgo nismo videli. V vedelje nam je bilo slišati, da ni nobenih zapletov in da se počuti odlično. Na startu teka je bil tudi med navijači, upam pa da ga kmalu srečamo med tekači.
Ni komentarjev:
Objavite komentar