V naši prestolnici pa je večkrat živahno tako ali drugače, pa tudi tekaško. V začetku maja se vsako leto, tokrat že 58. zapovrstjo, formirajo tekaške trojke in obtečejo Ljubljano. Na izbiro sta dve progi. Prva je v dolžini 12, 5km, druga pa v razdalji 29 km. S slednjo sem se srečal dve leti nazaj, tokrat pa sem ubral krajšo.
Sprva nisem načrtoval tega teka, a je splet okoliščin nanesel tako, da sem se teka udeležil. Trojko v mešani zasedbi je formirala Barbara Pirh iz radija Veseljak in zraven povabila Markota Bučarja, kateri se je z veseljem odzval. V zadnjem hipu pa je odpovedal tretji tekač in ponudbo sem dobil jaz. Tako smo se v sobotnem jutru zbrali v Novem mestu in jo mahnili proti prestolnici. Kakšno urico pozneje smo že korakali po ulicah Ljubljane pripravljeni na tekaško preizkušnjo kot "ekipa z nasmehom".
(Tu sem bil jaz tudi fotograf, pa je nasmešek malce čuden. )
Ogromna množica tekačev se je počasi razvrščala na startu za krajšo preizkušnjo, medtem ko so tisti na daljši že švicali na progi. Mi smo ostali kar precej za startno črto in smo jo pretekli 7 min po samem startu. 4500 tekačev je bilo na tisti ozki ulici Kongresnega trga in se je napotila proti Prešernovemu trgu, pa čez tromostovje naprej proti Golovcu. Tisto da smo začeli bolj odzadaj, se je poznalo kar precej. V velikanski gneči se je težko prehitevalo, sploh ker je bilo treba prehitevati kot trojka. Upal sem da se bo gneča kaj zmanjšala, a se je še povečala. Ozka pot na Golovec je bila čisto "zabita", saj so tisti počasni hodili v klanec, pa trije vštric. Nekoliko lažje je bilo potem v dolino in tisti zadnji kilometer po ulicah proti cilju.
Seveda se nam ni šlo ravno za najboljši čas, ampak bolj za tekaško druženje, dobro voljo, užitek, ......In če smo bili ekipa z nasmehom, je bilo treba to tudi upravičiti. Seveda smo bili nasmejani vso pot, pa tudi nekateri drugi so se nasmejali na naš račun, če so le imeli čas opaziti ekipo z nasmehom. No nekateri so tudi malce čudno pogledali, pa nič zato, mi smo vedno za nasmešek in za hece, pa tudi čas 1:09:44 ni tako klaveren in zasedba 97. mesta od 650 mešanih ekip je več kot odlična.
Za vse skupaj gre seveda zahvala Barbari, ki je tudi poskrbela, da se je ekipa znašla kar na nekaj straneh časopisov.
V reviji Svet 24 smo izgledali takole
v reviji Lady pa takole
Za nasmešek na lica je poskrbel tudi kupon, katerega smo v cilju zamenjali za karton Radlerja, ki ga podarja pivovarna Union,.katerega je bilo treba takoj probati. Da pa nebi zapustili prestolnico z prevelikim nasmehom na licu, je poskrbelo mestno redarstvo ljubljansko. Za brisalcem avta nas je namreč pričakalo obvestilo o neplačanem parkiranju. Pa nismo bili edini ta dan. Nasmeh na lica je verjetno dobil redar in občinska uprava, saj je lahko napisal kar veliko število listkov. Dobra volja ostaja in drugo leto verjetno spet pridemo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar